Prejšnji teden je bilo v Sloveniji potrjenih več kot 20 tisoč primerov okužbe z novim koronavirusom, skoraj 4000 več kot v tednu prej. Umrlo je 88 bolnikov s covidom-19, 25 več kot v tednu prej.

V državi je po podatkih NIJZ-ja trenutno 37.669 aktivnih primerov okužb. Število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev Slovenije v zadnjih 14 dneh znaša 1785, povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa je 3178. V bolnišnicah se zdravi 874 ljudi (31 več kot dan prej), od tega na intenzivni negi 193 (trije več kot dan prej). V ponedeljek je umrlo 12 bolnikov s covidom-19, navaja vlada na Twitterju.

Po podatkih vlade je z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih 53 odstotkov celotne populacije oz. 1.125.510 ljudi, nekaj več, 1.197.399 oz. 57 odstotkov, jih je cepljenih z enim odmerkom. V ponedeljek so opravili 11.363 cepljenj, od tega večino (okoli 9000) s tretjim odmerkom.

Žibert: Vrhunec 4. vala konec novembra

"Vrhunec četrtega vala se, kar se tiče bolnišničnih obravnav, napoveduje na koncu meseca novembra oz. na začetku decembra, če bomo sledili trenutnim projekcijam," je za TV Slovenija povedal profesor Janez Žibert z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim sodeluje pri projektu sledilnika za covid-19 in pripravlja projekcije epidemije.

V primeru projekcije, ki predvideva, da bodo ukrepi delovali, tako Žibert, bo na vrhu četrtega vala hospitaliziranih od 1200 do 1400 bolnikov, od tega od 250 do 320 na oddelkih intenzivne nege, kar so visoke številke v primerjavi z lanskim drugim valom.

Kaj pa če ukrepi ne bodo delovali? "Številke, ki jih gledamo danes, so posledica enega tedna ali več dni nazaj. Treba se je zavedati, da današnje številke še niso odraz ukrepov, a v roku enega tedna bi se to moralo že poznati, ali bodo delovali ali ne. Če ne bodo delovali, to pomeni, da se bodo trendi naraščanja števila okužb še naprej nadaljevali in bomo prišli do znanega pogoja, da bomo dobili še višje številke, kar pomeni več kot 1600 hospitaliziranih in okoli 350 obravnav na intenzivnih oddelkih," je odgovoril.

Po Žibertovih besedah cepljenje bistveno vpliva na potek epidemije, saj projekcija kaže, da če v Sloveniji ne bi bil nihče cepljen, bi silovit četrti val epidemije udaril že konec avgusta in vrh dosegel že 11. septembra. Če bi bilo cepljenih več kot 70 odstotkov ljudi, pa bi bila krivulja veliko bolj umirjena in bi težave imeli šele v zimskih mesecih, je pojasnil.

Monika Ažman: Zdravstveni delavci so na robu moči

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je bila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Kot je dejala v izjavi za medije, zdravstveni delavci delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustrezno oskrbeli vse bolnike, a so na robu svojih moči.

Po pogovoru z vodstvom UKC-ja Maribor si je ogledala intenzivne enote, kjer obravnavajo bolnike s covidom-19, in se seznanila z delovnim procesom, razmerami in nalogami zdravstvenega osebja. V izjavi za medije, ki so jo po obisku posredovali iz kliničnega centra, je dejala, da so bili s sogovorniki enotni, da je nujna digitalizacija v zdravstvu. "Tukaj izgubljamo veliko moči in časa. Če bi zdaj imeli to zadevo izpopolnjeno in sodobno, bi nam veliko pomenilo. Sicer pa smo vsi enotni, da so bolniki za zdaj še vsi oskrbljeni, vsem je nudena zdravstvena obravnava, a zaposleni so na robu svojih moči. V nedogled zdravstveni delavci ne bodo zdržali," je dejala.

V UKC-ju Maribor 34 bolnikov na intenzivni negi

V UKC-ju Maribor se je danes znova povečalo število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19. Trenutno jih je 126, od tega je na intenzivnem zdravljenju 34 bolnikov, na akutnem oddelku pa 92. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku znaša 67,6 leta in na intenzivnem oddelku 63,8 leta, so še sporočili iz kliničnega centra.

Zaradi velike obremenjenosti intenzivnih enot s covidnimi bolniki imajo težave z zagotavljanjem kadra in prostora za operacije preostalih bolnikov. Težava je predvsem izpad ustrezno usposobljenega kadra, ki je bil premeščen na covidne oddelke. "Kolateralna škoda zaradi koronske krize pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje in niso oboleli za covidom-19, je izjemna," je v ponedeljek opozoril strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Položaj je najbolj kritičen na kliniki za kirurgijo, kjer so poleg velikega deleža osebja odstopili obravnavi bolnikov s covidom-19 tudi štiri nadstropja. V kirurški stolpnici je v zadnjih mesecih nameščena tudi klinika za ginekologijo, saj so v njenih prostorih covidni bolniki. Medtem ko so imeli kirurgi pred covidom-19 na voljo 15 operacijskih dvoran, jih imajo trenutno za necovidne bolnike sedem, kar pomeni, da operirajo dnevno okoli 20 bolnikov manj kot pred epidemijo covida-19.

"Z veliko težavo zagotavljamo že zgolj nujne posege. Elektivni operativni posegi so praktično vsi odpovedani," je povedal organizacijski vodja klinike za kirurgijo Igor Movrin.

V UKC-ju Ljubljana manjka 30 odstotkov medicinskih sester

Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da so imeli v UKC-ju Ljubljana ob koncu tedna veliko sprejemov in relativno malo odpustov. Predvsem se polnijo enote intenzivne terapije, delež cepljenih tam pa znaša okrog 20 odstotkov.

Na navadnih oddelkih je povprečna starost bolnikov 70 let, najstarejši bolnik je star 98 let, najmlajši pa 24 let. Na enoti intenzivne terapije pa je povprečna starost 61 let, najmlajši bolnik ima 32 let, najstarejši pa 83 let, je dejala Lejko Zupanc. Na kliniki imajo tudi tri hospitalizirane otroke, eden od njih je mlajši od leta dni.

Trenutno imajo v UKC-ju Ljubljana nekaj okuženih z novim koronavirusom tudi med osebjem, a gre za lažje oblike ali pa skoraj asimptomatske. Žal pa so odsotni z dela, kar dodatno ovira delo na oddelkih, je povedal Lejko Zupanc. Dodala je, da po ocenah v kliničnem centru trenutno manjka 30 odstotkov medicinskih sester.

Zdravniške organizacije: Sistem je tik pred zlomom

Zdravstveni sistem je tik pred tem, da pade, po torkovi seji ocenjujejo v koordinaciji zdravniških organizacij. Menijo sicer, da se v zdravstvu trenutno dela vse, kar je mogoče, a so kapacitete, predvsem kadrovske, zelo omejene. Prebivalce ob tem pozivajo, naj naredijo vse, da nujne oskrbe v prihodnjem mesecu ali dveh ne bodo potrebovali.

Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je na današnji novinarski konferenci po seji koordinacije zdravniških organizacij poudaril, da trenutno bolnikom določenih stvari, ki so jim bile na voljo pred tako velikimi obremenitvami zdravstvenega sistema, ne morejo več nuditi.

Poleg tega v prihodnjem tednu pričakujejo razmere, v katerih bodo zdravniki na kritičnih točkah v sistemu hkrati obravnavali dva bolnika, ki bosta pri zdravljenju nujno potrebovala ventilator, pa ne bodo imeli kadra, ki zna takim bolnikom pomagati, ali ustrezne postelje, na katero bi takega bolnika dali, je opozoril Dovnik.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović tako ne more izključiti možnosti, da bi morali izbirati, kdo bo potreboval intenzivno pomoč. Spomnila je, da se je to že zgodilo v drugih državah v podobnih situacijah. "To je nekaj, kar je za zdravnika neznansko breme. Če se zdravnik znajde v taki situaciji, ga bo to spremljalo vse življenje. To so najtežje stvari, ki se zdravnikom lahko zgodijo," je dejala.

Huda kadrovska stiska

Sicer pa je opozorila na hudo kadrovsko stisko v zdravstvenem sistemu. Po njenih besedah je trenutno mobiliziran ves kader za to, da ga zagotovijo tam, kjer je najnujneje potreben. Gre predvsem za oddelke za intenzivno zdravljenje, kjer potrebujejo zelo kvalificiran kader.
Po oceni koordinacije zdravniških organizacij sicer v zdravstvu trenutno delajo vse, kar je mogoče, da bi zagotovili ustrezno obravnavno, a so, kot pravi Beović, kapacitete na zgornji meji.

"Gre za alarmantno stanje, ki ga lahko obvladamo z maksimalno solidarnostjo vseh zdravstvenih delavcev na eni strani vseh in na drugi strani s solidarnostjo ljudi, ki bodo situacijo razumeli in pripomogli, da bodo razmere vsaj za silo obvladljive," je opozorila Beović.

Kot je poudarila, je "življenje odprto, dogajajo se prometne nesreče, delovne nesreče, druge okužbe". "Delovno breme je večje, kot je bilo lani v času zapore države. Če želimo živeti normalno, torej obdržati odprte šole, gospodarstvo, se moramo zavedati, da ima to svojo ceno. Vse dejavnosti moramo izvajati tako, da ta cena ne bo previsoka," je pozvala.

Vsak naj stori vse, kar lahko

V koordinaciji zdravniških organizacij, v katero sta vključena še Slovensko zdravniško društvo in zdravniški sindikat Fides, prebivalcem zato sporočajo, da so razmere take, da mora vsak storiti prav vse, kar je v njegovi moči, da nujne oskrbe v prihodnjem mesecu ali dveh ne bo potreboval.

"To pomeni, da skrbi za svojo kronično bolezen, da se ne bo poslabšala, da iz svojih ravnanj in početja odstrani vse tisto, kar bi bilo tvegano in bi pripeljalo do poškodbe. To so razni športi, divja vožnja, kar koli, kjer se lahko poškoduje. Izogibajmo se tveganim stikom in ne tvegajmo, da bi dobili katero koli okužbo, ne samo koronavirusne," je poudaril Dovnik.

Vse, ki se še niso cepili proti covidu-19, je pozval, da to storijo, prav tako priporoča cepljenje proti gripi. "Ne verjamem, da bi lahko dve leti zapored imeli tako srečo, da bi se nas gripa še letos enkrat izognila," je dodal.

Odločili so se tudi, da se predstavniki zdravništva ne bodo udeležili v sredo seje odbora DZ-ja za zdravstvo, na kateri bodo obravnavali problematiko čakalnih dob. "Čas je tak, da zahteva vse sile za reševanje izrednih razmer," je prepričan Dovnik.

Bolj kot same postelje pomemben izurjen kader

"V zadnjem tednu je bilo v povprečju sprejetih skoraj 100 bolnikov dnevno, odpuščenih jih je bilo nekaj manj kot 50, 12 pa jih je v povprečju umrlo," je na vladni novinarski konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Dodal je, da se je število bolnikov v primerjavi s tednom pred tem povečalo za 240.

V večini od 15 covidnih bolnišnic je po navedbah Vindišarja na voljo manj kot 10 odstotkov zmogljivosti, ki so predvidene za covidne bolnike. Skupaj je sicer trenutno na voljo 750 standardnih postelj in 213 intenzivnih. Kot je dejal sekretar, bi lahko Slovenija zagotovila 290 postelj za intenzivno terapijo 2 in 3. Ko bo zasedenih 250 intenzivnih postelj, bo sicer po Vindišarjevih navedbah treba razmišljati tudi o tem, da bi nekatere bolnike na zdravljenje pošiljali v tujino, za zdaj dogovarjanje o tem poteka na neuradni ravni.

Vindišar je poudaril, da za oskrbo najbolj kritičnih covidnih bolnikov niso pomembne samo postelje, ampak predvsem izurjen kader. Ob tem je opozoril, da je bil zaradi povečevanja kapacitet znižan standard za oskrbo bolnikov v intenzivni negi. Pred epidemijo so bile na bolnika v intenzivni negi dnevno predvidene 3,5 do 4 diplomirane medicinske sestre, ta standard pa je v večini terapij že padel pod 2.

V pripravi seznam kadrov, ki bodo na voljo za prerazporejanje

"Zamisliti se moramo tudi nad tem, da je zaradi preobremenjenosti zdravstva desetinam in stotinam bolnikom odpovedana nujna operacija ali zdravljenje kakšne druge bolezni. To je nesprejemljivo, predvsem zato, ker lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem pomaga to preprečiti," je poudaril Vindišar in prebivalce pozval k doslednemu upoštevanju PCT-pogoja in cepljenju proti covidu-19.

Za celovito obvladovanje trenutne epidemije na terenu so na ministrstvu za zdravje vzpostavili tudi koordinacijo in mobilizacijo celotnega zdravstvenega sistema – javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarjev in zasebnikov. "Le tako bomo lahko delovali na operativni ravni usklajeno, lažje razporejali kader in po potrebi tudi opremo," je dejal Vindišar in dodal, da sestanki potekajo na dnevni ravni. "Trenutno se pripravljajo tudi seznami kadrov, ki bodo na voljo za prerazporejanje med izvajalci. Podrobnejše številke bodo predstavljene v prihodnjih dneh," je napovedal.

Dijaki in študentje lahko pomagajo le delno

Pristojni so zaradi kadrovske stiske za pomoč že prosili tudi študente in dijake zdravstvenih smeri. Strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Matjaž Vogrin je v ponedeljkovih Odmevih dejal, da jih že vključujejo v delo, kjer je to mogoče, vendar opozarja, da to ne bo rešilo težav s pomanjkanjem visoko usposobljenega kadra, saj pri tem "lahko študentje le deloma pomagajo".

Vogrin je pojasnil še, da je velika razlika med drugim ali tretjim in zdajšnjim četrtim valom tudi v tem, da je bilo v času prvih dveh javno življenje omejeno oz. zaprto, kar pomeni, da na cestah ni bilo toliko prometa, posledično je bilo manj nesreč, ni bilo športnih dejavnosti, delovnih nesreč, pa tudi kroženja drugih virusov v populaciji praktično ni bilo. Zdaj pa imajo interne, pediatrične, travmatološke enote že polno teh bolnikov, je opozoril in pozval ljudi k samozaščitnemu ravnanju na vseh področjih.

ZD Ljubljana: Opravili smo več kot 300.000 cepljenj

V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana so v odzivu na nedavne izjave koordinatorja za logistični del cepljenja proti covidu-19 Jelka Kacina zapisali, da ves čas izvajajo intenzivno cepljenje tako na lokaciji kot po terenu z mobilnimi enotami in da so opravili več kot 300.000 cepljenj, kar pomeni 30 odstotkov vseh cepljenj v državi.

V sporočilu za javnost so tako poudarili, da so se v javnosti pred kratkim pojavile Kacinove izjave, "s katerimi za neuspešnost cepljenja obtožuje izvajalce na osnovni ravni".

"Izjave so neutemeljene in žaljive do izvajalcev na primarni ravni ter so sprožile val ogorčenja tudi med našim zdravstvenim osebjem, ki že ves čas epidemije vlaga izjemne napore na vseh področjih svojega delovanja," so zapisali.

Kot so navedli, so ob tem, da so opravili 30 odstotkov vseh cepljenj v državi, učinkovito sledili hitro spreminjajočim se strategijam cepljenja, istočasno se prilagajajo tudi razporejanju kadra na druga delovišča in nadomeščanju odsotnosti zaradi različnih razlogov. V njihovem cepilnem centru, poleg prostega dostopa, omogočajo vsem, ki se želijo cepiti v terminu brez čakanja, da se na cepljenje naročijo. Tako lahko cepilni center zagotovi potrebno število ekip in zadostno časovno dostopnost, kar je pri prostem dostopu urejeno z zamikom.

ZD Ljubljana: Kacin ne pozna aktualnega dogajanja

V obdobju, ko primarno zdravstvo deluje na več deloviščih hkrati (cepljenje, testiranje, covidne ambulante, redno delo in še dežurstva), so izjave Kacina po njihovem mnenju neprimerne in kažejo na to, "da nacionalni koordinator aktualnega dogajanja ne pozna".

"Tovrstno kritiziranje zdravstvenega osebja v razmerah, ko se njihova obremenitev še povečuje, deluje demotivacijsko in ruši zaupanje v medicinsko stroko," so poudarili. Ocenjujejo tudi, da takšne izjave škodujejo skupnemu cilju, to je zagotoviti čim višjo precepljenost državljanov in ohraniti vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema.

Ob tem so še navedli, da njihovi zdravstveni timi tudi ne sprejemajo posebnega vladnega odloka, ki "nagrajuje vabljenje in izvajanje cepljenja", saj to počnejo že ves čas. Pri bolnikih pa taka izjava lahko izzove napačno sklepanje, da k cepljenju spodbujajo zaradi nagrajevanja.

Povečano zanimanje za testiranje in cepljenje

Nekatere točke za testiranje ob ponovni uvedbi brezplačnega hitrega testiranja na koronavirus opažajo povečan interes ljudi. V nakupovalnih središčih Aleja in Citypark v Ljubljani povečan interes pričakujejo tudi v prihodnjih dneh. Kapacitete, predvsem kader, bodo povečevali skladno s potrebami.

Povečan interes na lokacijah, kjer izvajajo testiranje, opažajo tudi v Zdravstvenem zavodu Zdravje, je povedal pomočnik direktorja za organizacijo dela zavoda Miha Plank. Povečano frekvenco opravljenih testov so opazili v ponedeljek in jo opažajo tudi danes. "Dodali smo novo lokacijo za testiranje na Kongresnem trgu oziroma Parku Zvezda, kjer testiramo od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro in soboto med 9. in 14. uro," je pojasnil Plank.

Kot je še naknadno poudaril Plank, tudi v Zdravstvenem zavodu Zdravje opažajo povečano zanimanje za cepljenje, zato so se odločili, da bodo cepljenje v Medicinskem centru Ljubljana in na Kongresnem trgu izvajali tudi v nedeljo med 9. in 14. uro. Istočasno bo na Kongresnem trgu mogoče tudi testiranje. Po pojasnilih Planka pa so se odzvali tudi na prošnje lokalnih skupnosti in bodo v četrtek med 8. in 13. uro cepljenje z mobilnimi enotami izvedli v Cerkljah na Gorenjskem, v soboto med 9. in 12. uro v Goriških brdih in v nedeljo med 8. in 12. uro v Naklem.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji