Čeprav so Hrvati napovedali, da bo PCT za zdravstveni sektor začel veljati 1. oktobra, so kasneje datum premaknili na 4. oktober.

Minister za zdravje Vili Beroš je zjutraj obiskal bolnišnico KBC v Zagrebu, da bi spremljal uvedbo sprememb za vstop v bolnišnico, pred njo pa ga je pričakalo približno 50 protestnikov, med njimi so bili tudi zaposleni v bolnišnici. "Izdaja, izdaja", "To so fašistične metode", "Izgini" so bili nekateri izmed napisov.

Minister je sprva nameraval dati izjavo za javnost, a je zaradi burne reakcije ob prihodu to potem storil v notranjosti prostorov, poroča spletni portal vecernji.hr. "Kot minister imam nalogo, da zagotovim varne razmere za delo. Vsi imajo iste pogoje, ni diskriminacij, nikogar ne silimo k cepljenju. Noben začetek ni lahek, dopuščam različna mnenja," je še dejal Beroš in ob tem dodal, da po letu dni novega koronavirusa ni upravičeno zanikati njegov obstoj. "Poskušali smo misliti na vse, zagotovili smo tudi sredstva za testiranje. Na koncu mi res ni jasno, zakaj se nekdo ne želi testirati, zakaj ne želi pomagati zaščititi sistema, kakšen je njihov motiv," se je še vprašal.

Direktor bolnišnice je pojasnil, da je precepljenost med zdravniki 81,5-odstotna, med medicinskimi sestrami pa 56-odstotna.

Beroš je pretekli teden pojasnil, da bodo vsi zaposleni v hrvaškem zdravstvu od danes dalje za prihod na delovno mesto v zdravstvenih ustanovah potrebovali evropsko digitalno covidno potrdilo oziroma bodo morali izpolnjevati enega od treh pogojev ‒ cepljenje proti covidu-19, prebolelost ali negativni test na okužbo na novi koronavirus. Tisti, ki niso cepljeni ali niso preboleli covida-19, se bodo morali testirati dvakrat tedensko. Podobni ukrepi bodo veljali tudi za zaposlene v socialni oskrbi, vključno z verskimi ustanovami in drugimi, ki so del tega sektorja.

Hrvaški minister za zdravje je tudi napovedal, da bo država na začetku vsem omogočala brezplačno testiranje, a to, kot je opozoril, ne bo potekalo v neskončnost. Kot je pojasnil, bo to odvisno od številnih dejavnikov, predvsem od epidemiološkega stanja v državi in odstotka cepljenih v zdravstvu.

Tisti, ki ne bodo prišli na svoje delovno mesto zaradi neizpolnjenega pogoja PCT, bodo ostali brez plačila za obdobje, ko zaradi tega ne bodo delali. Obenem je Beroš dejal, da za zdaj nasprotuje odpovedim delovnega razmerja za tiste, ki novih ukrepov ne bodo spoštovali.

Beroš je še dejal, da bodo morali tudi uporabniki zdravstvenih storitev, ko ne gre za nujno medicinsko pomoč, izpolnjevati pogoj PCT. Ta bo veljal tako za bolnike v bolnišnicah kot tudi za njihove obiskovalce in spremljevalce, vključno s tistimi, ki bodo prisotni pri porodu.

V polovici francoskih departmajev učencem ni treba več nositi zaščitne maske

Potem ko so francoske oblasti julija uvedle francosko različico PCT-ja, ki so jo pospremili množični protivladni protesti, so se Francozi nato še bolj množično odpravili na cepilna mesta in zdaj je Francija po precepljenosti nad povprečjem v EU-ju.

Francoska vlada je pretekli četrtek odločila, da z današnjim dnem v osnovnih šolah na območjih, kjer imajo nizko število novih okužb, šolarjem ne bo treba več nositi zaščitne maske. Gre za 47 departmajev oz. administrativnih okrožij. Merilo za ukinitev zaščitne maske je, da mora biti na območju pet zaporednih dni incidenca manj kot 50 okužb na 100.000 prebivalcev.

Kot kaže zemljevid okužb, bodo zaščitne maske odložili predvsem v manjših krajih, medtem ko na območju Pariza in drugih večjih mest njihova nošnja ostaja. Za učitelje je še naprej povsod obvezno nošenje zaščitne maske.

Preteklo sredo je vladni tiskovni predstavnik Gabriel Attal sicer napovedal, da namerava vlada izredne razmere podaljšati do naslednjega poletja. To pomeni, da bi vlada še naprej odločala o uvedbi oz. podaljšanju ukrepov, med njimi zaprtju države, omejitvi števila ljudi, ki se lahko družijo, in covidnih potrdil.

Evropski parlament znova zaseda v Strasbourgu

Boljša epidemiološka slika v državi se kaže tudi v prebujanju družbenega in gospodarskega življenja, v Alzaciji se to pozna v vračanju rednih mesečnih zasedanj Evropskega parlamenta in odpiranju kongresnega turizma, je za Radio Slovenija poročal Luka Robida.

Po besedah Cirila Štoklaja, direktorja v generalnem direktoratu za komunikacije Evropskega parlamenta, so se zagovorniki ideje, da bi Evropski parlament deloval le v Bruslju, v svojem prepričanju na podlagi izkušnje v času epidemije, ko so lahko delali od doma, še okrepili. "Nekateri so celo bili mnenja, da ni treba, da pridejo v Bruselj, ker lahko glasujejo in delajo prek informacijskih pisarn v državah članicah."

Strasbouržani so ponosni, da gostijo mednarodne institucije in tiste, ki prihajajo sem na zasedanja, razlaga Nicolas Wevelsiep z mestnega turističnega urada. To je seveda pomembno z gospodarskega vidika: tisti, ki se udeležujejo konferenc, kongresov in sej, v povprečju potrošijo 300 evrov na dan za hotel, restavracije in recimo nakupovanje. Gostinci v času plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta povišajo dobiček za od 20 do 25 odstotkov.

A medtem ko Strasbouržani ta in pa večkulturni vidik selitev parlamenta pozdravljajo, pa mu zaradi potratnosti javnega denarja kot evropski državljani pač niso najbolj naklonjeni, je še poročal Robida.

Britanci rahljajo ukrepe za potovanja

Medtem v Združenem kraljestvu vstopajo v veljavo nova pravila glede potovanj, s čimer želijo spodbuditi turizem, poroča BBC. Britanski semafor je zdaj zamenjal enoten seznam rdečih držav, ni več zelenih in oranžnih držav, po novem pa polno cepljeni potniki iz držav, ki niso na rdečem seznamu, ne bodo potrebovali testiranja pred prihodom v državo. Za tiste, ki prihajajo iz rdečih držav, pa še naprej velja, da morajo v obvezno 10-dnevno karanteno, ki jo morajo plačati sami, stane pa približno 2600 evrov. Na rdečem seznamu so med drugim Brazilija, Mehika, Filipini in Južna Afrika.

Še vedno pa ostaja pravilo, da morajo vsi potniki, z izjemo otrok do 5. leta, na plačljiv PCR-test dva dni po prihodu v državo.

Venezuela prejela 900.000 odmerkov kubanskega cepiva

Venezuela je prejela prvih 900.000 od skupaj 15 milijonov odmerkov kubanskega cepiva Abdala proti covidu-19, je sporočil venezuelski predsednik Nicolas Maduro. Kubanskega cepiva Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer še ni odobrila. Maduro, ki je hkrati napovedal pouk v živo na vseh ravneh izobraževanja od 25. oktobra dalje, je izjavil, da naj Venezuela ne bi prejela "manj kot 15 milijonov odmerkov za pet milijonov sodržavljanov, ki še niso bili cepljeni". Pri tem mora vsak posameznik prejeti tri odmerke kubanskega cepiva.