Poudarili so, da sta zato za reševanje te problematike ključnega pomena povezovanje in sodelovanje med zdravstveno stroko, ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in NIJZ-jem ter ključnimi izvajalci oz. direktorji slovenskih bolnišnic in drugih ravni.

Kot je na spletnem srečanju združenja pojasnila strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema Marjeta Kuhar, podatki kažejo, da se je število vseh čakajočih nad dopustno čakalno dobo oktobra v primerjavi z januarjem letos zmanjšalo za 23 odstotkov. Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo od vseh čakajočih pa se je zmanjšal za odstotno točko.

Razlog zmanjšanja števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo v zdravstvenem sistemu so v zmanjšanem številu napotitev na sekundarno in terciarno zdravstveno raven v prvem valu epidemije, nekateri bolniki, ki so jim v prvem valu odpovedali datum storitve, so ostali brez nadomestnega termina, saj je še pred tem prišel drugi epidemični val. Poleg tega pa je sporočanje podatkov v sistem eNaročanja odvisen od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, so sporočili iz združenja.

Odpovedi in potreba po posteljah

Srečanja se je udeležil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je že včeraj na Twitterju opozoril, da je prva ocena posledic epidemije odpovedanih več kot 26.000 nenujnih zdravstvenih storitev.

Odpovedanih je bilo 5.283 operacij in posegov, med njimi največ operacij sive mrene, sklerozacije krčnih žil in operacij ušes, nosu, usta in grla. Odpovedanih je bilo tudi 8.653 prvih specialističnih pregledov in 12.104 nenujnih diagnostičnih preiskav, med njimi največ magnetnih resonanc skeleta in elektromiografije.

Ministra skrbi zmogljivost zdravstvenega sistema v primeru rahljanja ukrepov v naslednjih tednih, zato je pozval vse bolnišnice, naj v najkrajšem možnem času sporočijo dejanske maksimalne zmogljivosti glede bolniških postelj na navadnih covidnih oddelkih in covidnih enotah za intenzivno terapijo.

Sicer pa so v razpravi direktorji ugotavljali, da so covidni bolniki vse starejši in da imajo v večjem številu pet ali več pridruženih bolezni, zato jih je vedno več, ki potrebujejo daljšo hospitalizacijo ali jih celo ni več mogoče odpustiti v dosedanje bivanjsko okolje. Zato predlagajo, da se poveča število negovalnih posteljnih zmogljivosti za covidne bolnike in tiste, ki so to bolezen preboleli.

Opozorili so tudi, da v bolnišnice prihaja od 10 do 20 odstotkov bolnikov po prebolelem covidu-19 zaradi zapletov, ki jih je povzročilo prebolevanje.