Popoldne je potekal sestanek ožjega formata vlade, kjer so razpravljali o trenutnih epidemioloških razmerah. Posvečen je bil ukrepom, morebitnemu množičnemu testiranju in načrtom cepljenja. Med predlogi, ki so jih tehtali, je tudi lestvica pogojev, pod katerimi se lahko posamezni ukrepi omilijo.

Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je pred sestankom za medije povedala: "Stanje ni dobro. Z zdravniške strani ne moremo predlagati kakšnega večjega odpiranja. Če pa se vlada odloči za odpiranje nekaterih varnejših dejavnosti z znanim tveganjem, pa je to seveda mogoče narediti," je dejala.

Kot je pojasnila, so to dejavnosti, ki se jih da organizirati tako, da ljudje niso pretesno skupaj. Izpostavila je trgovine, ki so glede prenosa okužbe bolj varne kot gostinski lokali, če so organizirane tako, da je v njih hkrati le malo ljudi. Skrbijo pa jih predvsem stiki in prenos okužbe med zaposlenimi.

Zdravniška stroka bi bila pri sproščanju "zelo zelo previdna". "Gibljemo se na platoju, ki po eni strani pomeni možnost, da se lahko obrne na boljše, po drugi strani pa v katerem koli trenutku navzgor. Kakršno koli sproščanje mora biti res previdno in tisti, ki jih bo to sproščanje doletelo, se morajo tega zelo zavedati, da se ne bi zgodila kakšna katastrofa za božično-novoletne praznike," je opozorila.

Komentirala je visok delež pozitivnih izvidov testov na okužbo z novim koronavirusom, ki je v torek znašal skoraj 34 odstotkov. To gre po eni strani pripisati temu, da se epidemija covida-19 v Sloveniji še ne umirja, ampak "smo na platoju, na katerem smo že skoraj tri tedne", tudi pri številu sprejemov v bolnišnico stojimo nekje na mestu, je pojasnila.

Hkrati je, kot je dejala Beovićeva, k višjemu deležu pozitivnih izvidov testov prispevalo tudi testiranje s hitrimi anitgenskimi testi v zdravstvenih zavodih in domovih za starejše. Pozitivne rezultate takih testov namreč preverijo še z molekularnimi PCR-testi, ki jih nato tudi prištejejo skupni dnevni številki. Po njenih besedah je ob širšem testiranju pričakovati tako več pozitivnih izvidov v celoti kot tudi višji delež pozitivnih, saj je zaradi predhodnega testiranja s hitrimi testi malokateri izvid molekularnega testa negativen.

Gantar: Pred sproščanjem potrebujemo rezerve

Pred večjim sproščanjem ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom po oceni ministra Tomaža Gantarja potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu.

Relevanten podatek in glavno merilo glede morebitnega sproščanja je za Gantarja število zasedenih bolnišničnih postelj ter število bolnišničnih sprejemov in odpustov v domačo oskrbo, je v izjavi za medije pred današnjo sejo vlade v ožjem formatu dejal minister za zdravje.

Ob tem je spomnil, da je v Sloveniji že kar nekaj časa zasedenih okoli 200 postelj na intenzivnih oddelkih in več kot tisoč na navadnih. Večja zasedenost postelj je po njegovi oceni sicer tudi posledica večjega deleža okužb med starejšimi, ki običajno potrebujejo daljše hospitalizacije in zahtevnejše zdravljenje.

Za obsežnejše sproščanje protikoronskih ukrepov, kot meni minister, potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu. Boji se tudi, da bo ob morebitnem večanju števila novih okužb zdravstveni sistem to težko zdržal.

"Vsi si želimo sproščanja ukrepov. Če želimo nekoliko bolj sproščeno preživeti božič in novo leto, enostavno ni druge možnosti, kot da spoštujemo navodila," je pozval. Po njegovih besedah v Sloveniji boj proti epidemiji covida-19 poteka primerljivo kot drugod, a kot kaže, smo pri nas manj dosledni pri upoštevanju ukrepov.

Gantar je danes sodeloval tudi na videokonferenci ministrov EU-ja za zdravje glede trenutnih razmer v Evropi med pandemijo covida-19. Kot je povzel ključna sporočila, je stanje v Evropi skrb vzbujajoče, saj so v zadnjih 14 dneh našteli 20 odstotkov več okuženih. Po njegovih besedah vsi svetujejo, da se ukrepi ne sproščajo predčasno, predvsem zaradi prihajajočih praznikov, da se epidemiološka slika ne bi poslabšala. Ob tem je minister spomnil na slovensko izkušnjo po obdobju martinovanja.

Tretji največji prirast okužb do zdaj

Največ okužb do zdaj je bilo potrjenih 27. oktobra, ko so jih epidemiologi našteli 2605, dan pozneje pa je bilo pozitivnih 2488 odvzetih brisov. V torek je bil tako zaznan tretji najvišji dnevni prirast okužb do zdaj. Kljub veliko opravljenim testiranjem (7178) je bil velik tudi delež pozitivnih testov, 33,8-odstoten.

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci pojasnil vladni govorec Jelko Kacin, se vse več uporabljajo tudi hitri testi, ki pa niso dovolj učinkoviti, zato je pozitiven rezultat treba potrditi tudi s PCR-testom, ki je edino merilo ob vsakodnevnem številu potrjenih okužb. Se pa s hitrimi testi odkrije več nesimptomatskih okuženih oseb, ki v primeru pozitivnega PCR-testa nato prispevajo k večjemu številu pozitivnih rezultatov.

V torek je v bolnišnicah je umrlo 42 ljudi, v DSO-jih pa še 15 – skupaj torej 57, kar je druga največja številka do zdaj. V enem dnevu je več ljudi s covidom-19 umrlo le 23. novembra, ko smo poročali o 59 smrtih. Skupno je doslej umrlo 1547 bolnikov s covidom-19.

Vojska pred infekcijsko kliniko postavlja šotore

V slovenskih bolnišnicah se po zadnjih podatkih zdravi 1285 bolnikov s covidom-19, kar je 14 manj kot dan pred tem. V intenzivni negi je 199 bolnikov, 11 manj. Iz bolnišničnega zdravljenja je bilo v torek odpuščenih 88 ljudi, na novo pa je bilo hospitaliziranih 114 bolnikov.

V UKC-ju Ljubljana so trenutno hospitalizirani 204 bolniki s covidom-19, od teh jih 43 potrebuje intenzivno zdravljenje. V celjski bolnišnici zdravijo 149 bolnikov, 19 jih zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo, sta bolnišnici sporočili na Twitterju. Pripadniki Slovenske vojske pa pred infekcijsko kliniko UKC Ljubljana postavljajo šotore, s katerimi bodo izboljšali delovne razmere.

V UKC-ju Maribor število vseh hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 ostaja 204. Od tega jih je na intenzivnem zdravljenju 43. Skupno število vseh umrlih se je spet povečalo in zdaj znaša 159, medtem ko se je število vseh do zdaj odpuščenih bolnikov s covidom-19 povzpelo na 560, so sporočili iz UKC-ja

Sorodna novica Prva potrjena okužba pri domači živali v Sloveniji

Regionalno razmere večinoma nespremenjene

"Vse več je močnih žarišč," je ob predstavitvi aktualnih podatkov dejal vladni govorec. Izstopajo Krško s 97 okužbami, Slovenska Bistrica (73), Novo mesto (77), Koper (66), Idrija (56), Velenje (55), Trebnje (32), Šentjur (30), Ilirska Bistrica (32) in Brežice (37). V Ljubljani je bilo okužb 219, v Mariboru pa 165.

Glede na statistične regije ni bistvenih sprememb. "Najbolj je uspelo zmanjšati število okužb na Gorenjskem, vse preostale regije pa ali so nekje na platoju ali pa to število v primerjavi s 14-dnevnim obdobjem za nazaj še povečujejo," je na novinarski konferenci pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager.

Tudi glede na starostno strukturo okuženih ni velikih sprememb. "Velik porast okuženih imamo predvsem v starostni skupini 85 let, kar ustreza podatkom iz Doma starejših občanov, in pa v delovno aktivni populaciji med 35. in 54. letom starosti," je dejala Čakš Jagrova.

Okužbe v domovih

Kot je dejal Kacin, je bilo v torek v domovih starejših občanov na novo ozdravljenih 133 stanovalcev, na novo pa se jih je okužilo 271. Med zaposlenimi je na novo ozdravljenih 64 zaposlenih, od tega 45 zdravstvenih delavcev, na novo okuženih pa 81 zaposlenih, od tega 42 zdravstvenih delavcev.

Skupno število okuženih tako oskrbovancev kot zaposlenih v DSO-jih je v tednu od 17. do 30. novembra zraslo na 8379 primerov. "Vendarle, če pogledamo prikaz okužb po dnevih v zadnjem tednu, vidimo, da je nekako nakazan rahel upad," je dejala Nuška Čakš Jager.

Dodala je, da se je z odlokom začelo izvajati hitro testiranje v DSO-jih, kar bo verjetno prikazalo rahlo povečanje okužb v naslednjih dneh, saj na NIJZ-ju pričakujejo, da bodo hitre teste, ki bodo pozitivni, preverjali tudi s PCR-testi.

DEOS za lažje ohranjanje stikov s svojci nabavil dodatne telefone

Na vladni novinarski konferenci je sodelovala tudi Irena Vincek, direktorica družbe DEOS, ki združuje osem centrov, Gornji Grad, Medvode, Cerknica, Horjul, Trnovo, Notranje Gorice, Črnuče, Topolšica. "V prvem valu smo imeli v centru Horjul 20 okuženih stanovalcev, bili smo četrti po okuženih v državi, čeprav smo takrat že 21. februarja zaprli dom za obiske. V drugem valu smo imeli kar štiri centre do prejšnjega tedna brez okuženih. Od današnjega dne je le še center Topolšica brez okuženih stanovalcev, imamo pa okužene zaposlene v vseh centrih," je stanje opisala direktorica DEOS-a.

Poudarila je, da so vsi njihovi domovi po številu okuženih relativno nizko na lestvici – najvišje je center Gornji Grad, ki je s 54 okužbami na 57. mestu med vsemi domovi v državi. "Razloge za tako sliko vidimo v ukrepih, ki smo jih izvedli takoj po prvem valu, ko je ozdravel zadnji stanovalec v centru Horjul sredi maja. Takoj smo začeli uvajati preventivne ukrepe po priporočilih stroke, ministrstva za delo, navodilih NIJZ-ja, z lastnimi izkušnjami;" je dejala.

Irena Vincek je poudarila, da je treba skrbeti tudi za blaženje stisk pri stanovalcih in svojcih. "Skrbimo za redno obveščanje po telefonu in spletnih straneh. Vseskozi omogočamo obiske najhuje bolnim, omogočamo tudi zaščitno opremo. Domove smo poskušali imeti čim dlje odprte glede na mikrolokacije v tistih občinah. Vemo, da je osebni stik pomemben, vendar pa je distanca ključnega pomena," je pojasnila direktorica in dodala, da so za lažjo izvedbo videoklicev kupili tudi dodatne prenosne telefone, za pestrejše življenje stanovalcev pa skrbijo z različnimi dejavnostmi.

Večina odgovarja, da ne ve, kje so se okužili

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni Nuška Čakš Jager se je na novinarski konferenci dotaknila tudi vprašanja o najpogostejših lokacijah, kjer prihaja do prenosa okužb. "Kot sem že velikokrat povedala, gre za najverjetnejšo možnost prenosa. Zakaj? Naše ankete, vprašalniki so del standardiziranega epidemiološkega preiskovanja, in te ankete so stvar pogovora med bolnikom in zdravnikom. Ta pogovor je zaupne narave, mi pri tem pridobimo številne podatke, ki jih držimo znotraj naših struktur in na ta način lahko potem tudi ugotavljamo, kje približno se da oceniti za najverjetnejšo lokacijo prenosa okužbe," je pojasnila.

NIJZ-jev graf za obdobje od 23. do 28. novembra sicer kaže, da je 25,65 odstotka potrjeno okuženih kot najverjetnejšo lokacijo prenosa okužbe navedlo delovno mesto, 23,44 odstotka pa družinsko okolje skupnega gospodinjstva. V DSO-jih se je glede na epidemiološke raziskave okužilo 14,18 odstotka oseb, med 2 in 3 odstotki potrjeno okuženih pa kot najverjetnejšo lokacijo, kjer so se okužili, navaja bolnišnice, zasebna druženja in trgovine. Največji delež potrjeno okuženih (27,2 odstotka) glede na odgovore ne ve, kje bi se lahko okužili.

Kot je dejala Čakš Jagrova, ljudje pogosto še vedno odkritosrčno priznavajo, ali da ne nosijo mask na delovnih mestih, ali da nimajo distance, ali da se na trenutke sprostijo preveč, kot bi dejansko okolje in situacija dovoljevala. "Tako da moramo poudarjati, da je distanca, nošenje mask tudi na delovnem mestu, v DSO-jih, v bolnišnicah oziroma kjerkoli že smo, tisti ukrep, ki nam pomaga v notranjih prostorih zajeziti marsikatero širjenje okužbe," je poudarila.

V izolski bolnišnici okoli 50 aktivno okuženih zaposlenih

Novi koronavirus je vdrl tudi v Splošno bolnišnico Izola, kjer je aktivno okuženih okoli 50 zaposlenih. V torek so začeli sistemsko testirati vse, od zaposlenih v strežbi in tehničnih delavcev do zdravnikov in uprave. V približno tednu dni bodo predvidoma testirali okoli 860 zaposlenih, je pojasnil strokovni direktor bolnišnice Dušan Deisinger.

V bolnišnici trenutno sicer zaradi novega koronavirusa zdravijo 57 ljudi, od tega je 53 bolnikov v akutni bolnišnični obravnavi, štirje pa so na intenzivni negi. Skupno je v izolski bolnišnici na voljo 75 covidnih postelj, kar vključuje tudi dodaten oddelek, kjer so nameščeni bolniki z blažjim potekom bolezni oziroma ljudje, ki so bili pozitivni na virus, pa morda ne kažejo simptomov. Zmogljivosti dodatnega oddelka sicer niso v celoti izkoristili, je še povedal strokovni direktor bolnišnice. Izrazil je upanje, da jim glede na to, da število bolnikov pada, tega niti ne bo treba storiti.