V Sloveniji je covid prebolelo že več kot milijon prebivalcev. Nekateri so jo odnesli brez posledic, veliko prebolevnikov pa ima zdravstvene težave. Če bi pogledali samo skozi oči statistike, trpi za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100 tisoč ljudi. Stroka uporablja dve diagnozi – dolgi covid ali pa postcovidni sindrom.

O tem, kakšne posledice lahko pusti covid-19 na živčnem sistemu, se je z nevrologom Martinom Rakušo iz UKC-ja Maribor v oddaji Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc.

Zdaj že zelo veliko podatkov kaže na to, da ima kar približno 10 odstotkov ljudi po prebolelem covidu še vedno zdravstvene težave zaradi covida in pogoste so prav nevrološke motnje. Kakšne težave, katere nevrološke motnje so najpogostejše?

Nevrološke motnje delimo na dve skupini – na tiste, ki prizadenejo centralni živčni sistem, in tiste, ki prizadenejo periferni živčni sistem. Pod centralni živčni sistem razumemo okvare možganov in hrbtenjače, pod periferni pa razumemo okvare perifernih živcev in tradicionalno v to skupino uvrščamo tudi mišice.

Če se osredinimo na centralni živčni sistem, in to je nekaj, zaradi česar ljudje pogosto pridejo do nas – so to težave s spominom in pa druge kognitivne motnje, tudi glavoboli. Zelo pogosto pa se pojavlja termin možganska megla (ang. brain fog). To ni medicinski termin, ustvaril se je pogovorno. pod mjim razumemo različne stvari. Recimo, da se ljudje težko zberejo, da postanejo utrujeni pri neki kognitivni nalogi, ki je lahko čisto preprosta – recimo pri svojem delu, kjer morejo več stvari izračunati ali napisati, tega ne morejo početi več tako dolgo, kot so lahko prej. Lahko imajo tudi težave z govorom, pogosto se pojavijo tudi nevropsihiatrični simptomi, recimo depresija ali anksioznost.

Kaj pa prizadetost perifernega živčnega sistema?

Pogosto se pojavlja mišična šibkost, bolečine v mišicah. Redko pa se pojavijo težave z vohom in okusom. To je predvsem pri bolnikih, ki so imeli te težave že v akutni fazi in se, recimo, stanje še ni popravilo nekaj mesecev po preboleli bolezni.

Nekatere študije govorijo tudi o disavtonomiji. To so težave z vegetativnim živčevjem, ki se lahko pojavijo po okužbi z novim koronavirusom. Vegetativno živčevje je tisto, ki oživčuje tudi notranje organe – za kakšne težave gre v tem primeru?

Kar je bilo najbolj raziskovano, so motnje srčnega ritma. Ugotovili so, da tisti bolniki, ki so preboleli covid in pri katerih so se potem pojavile težave s srčnim ritmom, imajo tudi druge nevrološke težave, kot je recimo utrujenost. To korelira eno z drugim. Lahko se pojavijo tudi druge težave, recimo motnje dihanja, motnje s potenjem, ampak to je veliko manj raziskano.

Kateri izraz pa vi uporabljate? Dolgi covid ali postcovidni sindrom?

Postcovidni sindrom je relativno dobro definiran, kot znaki in simptomi, ki so se pojavili po okužbi z virusom SARS-CoV-2 in so prisotni več kot 12 tednov po tem, ko so preboleli covid. In pa ne sme biti nekega drugega vzroka, s katerim bi lahko pojasnili te težave.

Recimo, dobimo v ambulanto bolnico z glavobolom in reče, da ima to od covida. Ko začnemo malo podrobneje iskati anamnezo, pa ugotovimo, da je v družini jasno prisotna migrena, da je bolnica imela migrenske epizode že pred covidom in je po covidu zgolj postala na to bolj pozorna. Če pa je frekvenca glavobolov večja, kot je bila pred covidom, potem lahko to pripišemo tudi covidu.

Tisti, ki so se z novim koronavirusom okužili v začetku epidemije, leta 2020, morda 2021, so poročali tudi o izgubi voha in okusa. Ali je izguba voha in okusa tudi lahko še vedno del dolgega covida?

Vsekakor je lahko to del dolgega covida, ker če pogledamo mehanizem okvare – prve raziskave so kazale na to, da je ob okužbi s covidom vohalni živec otekel, da je prišlo do neke mehanske okvare živca. Živec se nato v nekem času regenerira, lahko popolnoma, lahko pa ne.
Nedavne raziskave kažejo tudi, da lahko virus SARS-CoV-2 napade tisti del možganov, kjer je vohalni center. Verjetno gre za kompleksen proces, odvisno od stopnje okužbe.

Glede same pogostosti, kako pogosto ostanejo težave z vohom in okusom, številke zelo variirajo med posameznimi študijami, odvisno, kako so zbirali populacijo. Kar je zanimivo in kaže na veliko možnost teh okvar, so ugotovili, ko so naredili metoanalizo več teh študij in vključili skoraj 50 tisoč bolnikov. Ugotovili so, da je ena petina bolnikov takih, ki ima težave z vohom in okusom še 12 tednov po prebolelosti.

Govoriva o dolgem covidu – glavobol, utrujenost, možganska megla, ki vključuje težave s spominom in koncentracijo. To so posledice, ki jih okužba z novim koronavirusom dolgoročno lahko pusti na centralnem živčnem sistemu. Kakšna je lahko pomoč, kako lahko pomagate oziroma zdravite bolnike z nevrološkimi težavami dolgega covida?

Najpomembneje je, da jih čim prej prepoznamo, da lahko čim prej začnemo kompleksno rehabilitacijo, in rehabilitacija mora biti čim bolj individualna. Pomembno je, da ljudje čim prej pridejo do zdravnika in da ugotovimo, ali so težave res povezane s covidom-19, ali so se pojavile zaradi dolgega covida ali pa so se zdaj slučajno odkrile. Pogosto se izkaže, da ljudje pridejo zaradi posledic covida, ampak se v bistvu izkaže, da imajo glavobole že od prej ali pa neodvisno od covida.

Rad bi opozoril – ljudje se pogosto tolažijo, da covid ni neka resna huda bolezen, ker poznajo polno ljudi, ki so ga preboleli, pa je bila pri njih zadnja gripa veliko močnejša in so jo veliko težje preboleli kot covid. Ampak lahko povem iz lastne prakse – imam kar nekaj bolnikov in bolnic, ki imajo hude posledice po lahkih okužbah. Recimo, da so covid preboleli praktično na nogah, potem pa so se težave začele kot posledica dolgega covida in potrebujejo tako fizikalno rehabilitacijo kot kognitivno rehabilitacijo, pogovore s kliničnimi psihologi. Ker težave niso samo na področju spomina, ampak tudi na področju čustvovanja, imajo težave z depresijo, anksioznostjo. Tako da covid-19 je resna bolezen in najboljše, kar lahko naredimo, je, da poskušamo zaščititi sebe in druge s preventivnimi ukrepi, kot so nošenje mask, umivanje rok in podobno.

Ali moramo razlikovati med dolgoročnimi posledicami okužbe z različicami alfa, beta, gama delta in z dolgoročnimi posledicami okužbe z omikronom, ki prevladuje zdaj? Najodmevnejše študije govorijo o tistih ljudeh, ki trpijo za postcovidnim sindromom, ki so za covidom zboleli leta 2020, 2021. Novejših podatkov še ni.

Ne, novejših podatkov še ni, ker jih ne more biti. Že definicija postocovidnega sindroma, ki bo verjetno prevladala – 12 tednov po prebolelem covid – omejuje. Nekateri govorijo o 24 tednih, kar je v bistvu pol leta. Tako da bodo podatki prišli v naslednjih letih.