Vlada je na seji dopolnila odlok o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu ter obveznost tedenskega testiranja predvidela tudi za študente. Obveznost bo veljala za tiste študente, ki ne izpolnjujejo pogoja prebolevnosti ali cepljenosti, enako kot velja za pedagoge, je na vladni novinarski konferenci povedala Maja Bratuša.
Tudi tedensko testiranje študentov bo financirano iz državnega proračuna, je pojasnila Bratuša.
Vlada je po njenih besedah sprejela tudi spremembe odloka, ki ureja začasne omejitve pri izvajanju športnih programov. Vsi udeleženci športno-rekreativnih dejavnosti v zaprtih prostorih, ki so starejši od 15 let, bodo tako morali po novem izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
Odlok določa, da mora upravljavec prostora, kjer se izvaja športno-rekreativna dejavnost, udeležence o njihovi obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT obvestiti s pisnim obvestilom pred vstopom v prostor. Prav tako je določena obveznost upravljavca, da izvaja nadzor nad izpolnjevanjem pogojev z neposrednim preverjanjem ob vstopu v objekt ali prostor, so navedli v sporočilu po seji vlade.
Novost pri prehajanju meje
Vlada je tudi dopolnila odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covida-19. Poleg dosedanjih petih izjem (mednarodni prevoz, tranzit, otroci do 15. leta, dvolastniki in delovni migranti) bo vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno in brez izpolnjevanja pogoja PCT dovoljen tudi osebi, ki prehaja mejo zaradi prevoza otroka, ki še ni dopolnil 15 let, zaradi njegove vključenosti v vzgojo in izobraževanje, a le če se čez mejo vrne v dveh urah po prehodu meje.
Vlada je spremenila tudi uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom. K dosedanjim skupinam, ki so upravičene do brezplačnega testiranja, je dodala še osebne asistente in gasilce.
Do 5. septembra pa je vlada podaljšala veljavnost odlokov, ki se nanašajo na omejitve ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, na omejitve ponujanja kulturnih storitev, na omejitve, vezane na kolektivno uresničevanja verske svobode, zbiranje ljudi, pa tudi na izvajanje ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil, javni prevoz in namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah.
Potrjenih 509 okužb
Po 2932 PCR-testih v sredo je bilo potrjenih 509 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov znaša 17,4 odstotka. Slovenija je tik pred vstopom v rdečo stopnjo epidemije. Obvezen pogoj PCT je vlada uvedla tudi za študente.
V sredo je bilo opravljenih tudi 19.783 hitrih antigenskih testov (HAT).
Zaradi covida-19 se v bolnišnicah zdravi 105 bolnikov, 18 jih potrebuje intenzivno nego. S covidom 19 je umrl en bolnik. Prvič po 20. juniju je število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, preseglo 100.
Po podatkih NIJZ-ja je v Sloveniji 4275 aktivnih primerov okužb z novim koronavirusom.
Slovenija tik pred rdečo stopnjo, a ta teden še ostaja oranžna
Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh (incidenca) znaša 199, povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa znaša 363.
Za prehod v rdečo fazo po evropskem semaforju mora 14-dnevna pojavnost koronavirusa na 100.000 prebivalcev v neki državi znašati več kot 200.
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je danes objavil nov epidemiološki zemljevid Evrope, ki v primerjavi s prejšnjim tednom kaže na blažje poslabšanje razmer. Med drugim je po novem oranžna cela Hrvaška, tako kot je že od prejšnjega tedna Slovenija. Po novem sta rdeča tudi del Nemčije in cela Švedska.
Večji del Evrope zahodno od Nemčije je rdeč. Temnordeči med drugim ostajajo deli južne Francije in Korzika. Rdeči so še Grčija, Bolgarija in deli severne Evrope. Zelene medtem ostajajo Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija z izjemo Bukarešte, ki je oranžna.
Pot do novih zdravil je še dolga
Borut Štrukelj z ljubljanske Fakultete za farmacijo je na vladni novinarski konferenci glede napovedanih zdravil za zdravljenje covida-19 povedal, da je "pot še dolga". Predstavil pa je delovanje zdravil, ki jim pravijo pasivna imunizacija. To so monoklonska protitelesa, ki se vbrizgajo v organizem in se vežejo na novi koronavirus.
"Delujejo tako kot protitelesa, ki jih naredimo sami, ko si vbrizgamo cepivo. Namenjena so tistim bolnikom, ki ne morejo narediti protiteles zaradi bolezni ali zdravil, ki jih prejemajo ali pa so v rekovalescenci po presaditvi organov in jemljejo močna zdravila proti zavrnitvi organa," je dejal.
Pasivna imunizacija, kot je dejal, pomeni, da se protitelesa počasi razgradijo. Življenjska doba protiteles je od 15 do 30 dni. Pacient, ki bo prejel to zdravilo, bo zaščiten za to obdobje.
Slovenija je že nabavila 1000 enot zdravila REGEN-COV-2, ki še ni bilo registrirano pri Evropski agenciji za zdravila (EMA), temveč je pridobilo izjemno dovoljenje pri ameriški agenciji, z njim so zdravili tudi nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Dve zdravilni učinkovini, ki bosta na EMI registrirani konec leta ali pa v začetku prihodnjega leta, pa sta Molnupiravir družbe MSD, ki preprečuje, da bi virus prisilil človeške celice, da izdelajo njegov genetski material. Virus se na ta način ne more množiti.
"Učinkovina družbe Pfizer, ki še nima imena, pa je zaviralec virusne proteaze. Virus prisili mehanizem človeške celice, da izdela virusni poliprotein, veliko beljakovino, ki se mora cepiti na posamezne aktivne enote, tako da virus dobi encime … če zavremo delovanje virusne proteaze, se virus ne more množiti," je pojasnil.
Delovanje Ivermektina še ni ustrezno potrjeno
Štrukelj je tudi povedal, da dnevno spremljajo tudi študije glede uporabe zdravila proti parazitom Ivermektina, ki je po njegovih besedah na celični ravni pokazal, da se novi koronavirus ne razmnožuje oz. se zmanjša njegovo razmnoževanje.
Vendar so bile klinične študije izvedene zunaj klasičnih meril. Nekatere so bile pozitivne, vendar se je izkazalo, da ni tako. Nekatere pa so pokazale nedelovanje Ivermektina.
"Trenutno poteka velika mednarodna študija, v kateri bo do konca leta sodelovalo 21.000 udeležencev in bo izvedena po pravilih, njej pa bi se priključila tudi ljubljanska fakulteta za farmacijo. Šele potem bomo lahko dejali, ali je Ivermektin res učinkovit ali ne," je izpostavil.
Štrukelj je ob tem opozoril, da ameriška agencija FDA opozarja, da Ivermektin ni primeren za samozdravljenje, saj je bilo več deset primerov zastrupitev in hospitalizacij, lahko pa pride tudi do smrti.
Tretji odmerek za starejše in rizične
"Nastanek protiteles po cepljenju je dolgotrajen, vendar sčasoma začnejo ta protitelesa upadati. Vedeti pa moramo tudi, da nimamo idealnega posameznika. S starostjo se npr. izgublja imunski odziv. Tudi zdravila imajo svojo vlogo. Imamo tudi nekatere posameznike, ki ne razvijejo protiteles, težava pa so tudi nove različice virusa, zaradi katerih se učinkovitost cepiva nekoliko znižuje. Zaradi vseh teh dejavnikov je tretji, poživitveni odmerek vedno bolj smiseln," je glede smiselnosti tretjega odmerka cepiva tudi pojasnil Štrukelj.
EMA, kot pravi, še ni dala končne odločitve, vendar se lahko uporablja tretji odmerek, predvsem pri skupinah bolnikov z manjšim imunskim odzivom, ki jim ni uspelo razviti dovolj protiteles, če niso pod zdravili, ki to preprečujejo.
Študija 306 preiskovancev, ki so dobili tretji odmerek po 5 do 8 mesecev po drugem odmerku, je ugotovila, da se je število protiteles povečalo za 300-krat.
Štrukelj meni, da bi bilo smiselno, da bi posvetovalna skupina za cepljenje proučila vsa dejstva in v primeru konsenza začela uporabljati tretji, poživitveni odmerek predvsem oskrbovancem v DSO-jih ali pri rizičnih skupinah.
Ob tem lahko pride do mešanja cepiv. Študije po njegovem pojasnilu kažejo, da če se pri tretjem odmerku zamenja cepivo, vektorsko (AstraZeneca, Jansen) s cepivom mRNA (Pfizer, Moderna), se poveča nastanek protiteles.
Če pa se po cepivu mRNA tretjič cepimo z vektorskim cepivom, se bo povečala celična imunost, celice bodo lažje prepoznale virus ali novi odmerek cepiva. Reakcija na cepljenje (temperatura, bolečina v roki) pa je ob zamenjavi cepiva lahko do 17 odstotkov večja.
Komisija za medicinsko etiko: Epidemije ni moč ustaviti brez ukrepov, cepljenja in pogoja PCT
Nezadostna precepljenost vzdržuje epidemijo, ogroža zdravje ljudi, omejuje svobodo družbe in vsakega posameznika, so v izjavi za javnost opozorili člani državne komisije za medicinsko etiko. Vse prebivalce opominjajo, da epidemije ni moč ustaviti brez ukrepov, cepljenja in pogoja PCT.
V izjavi za javnost je komisija posvarila pred zavračanjem ukrepov za omejevanje širjenja epidemije. Po njihovem mnenju je v času naraščajoče epidemijske obolevnosti in smrtnosti etično nesprejemljivo slabljenje učinkovitosti preventivnih in javno-zdravstvenih ukrepov s pretirano kritičnimi, nekonstruktivnimi in politično motiviranimi razlagami predpisov.
Kot so zapisali, spoštujejo pravico vsakega posameznika do lastnega mnenja o cepljenju in o vzrokih ter naravi nalezljivih bolezni. Vendar se ne morejo strinjati z "izkustveno in strokovno neutemeljenimi stališči ter škodljivimi posledicami njihovega razširjanja," saj je edini namen preventivnih ukrepov in cepljenja zaščita zdravja posameznikov in družbe pred okužbo.
Člani komisije so še poudarili, da brez preventivnih ukrepov, cepljenja in pogoja PCT epidemije ni mogoče umiriti. "Nove variante virusa se rojevajo v necepljenih ali nezadostno cepljenih okoljih. Tudi za ustavitev pandemije na svetovni ravni bo poleg omejitev potrebna globalna precepljenost," so dodali.
Slovenski pediatri pozorni na različico delta
V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb s koronavirusno različico delta med otroki in mladostniki. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala, je za Radio Slovenija povedala Tatjana Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Polno cepljenega 42 odstotkov prebivalstva
Po zadnjih podatkih vlade je bilo doslej z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih skupno 978.208 prebivalcev Slovenije oz. 46 odstotkov. Med starejšimi od 18 let je bilo z enim odmerkom cepljenih 958.034 oz. 55 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 601.531 oz. 68 odstotkov.
Z drugim odmerkom pa je bilo doslej cepljenih 890.610 prebivalcev Slovenije oz. 42 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je bilo z drugim odmerkom cepljenih 876.993 oz. 51 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 560.360 oz. 64 odstotkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje