Zaradi epidemije so o bolniškem dopustu začasno odločali družinski zdravniki. S koncem maja se odločanje vrača na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prehod pa bo postopen, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj. "Tako da bodo lahko konec meseca maja naslovili paciente na imenovane zdravnike oz. se za to odločili največ dva meseca po tem roku," je pojasnil generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj.

Druga novost se nanaša na časovno omejeno zdraviliško zdravljenje. Zavarovane osebe bodo lahko odšle v zdravilišča, takoj ko bodo ta znova odprla svoja vrata: "Ker so bila zdravilišča zaprta, smo dejansko s tem odlokom omogočili, da se izvaja ista storitev za daljši čas, tako da ne bi bilo potrebno ponovno odločanje o upravičenosti do bolniškega staleža."

Enako velja za umetno oploditev, pri kateri so pravice vezane na starost pacientke. "Če je bil zaradi epidemije ta rok presežen, ta pravica ne propade, ampak jo lahko koristijo, ta čas se ne šteje, in postopek normalno poteka naprej," je pojasnil Sušelj.

Tudi sanitetni prevozi bodo z današnjim dnem stekli nemoteno, dodaja Sušelj: "Tukaj zdaj dejansko vse poteka normalno, so pa pri sanitetnih prevozih še v veljavi ostali ukrepi, da se po prevozu vedno vozilo dezinficira." Nemotena pa bo znova tudi oskrba z medicinskimi pripomočki, je še poročala Rogljeva.

Gantar: Nerealiziran program ne bo plačan

Minister za zdravje Tomaž Gantar je za Radio Slovenija opozoril, da program zdravstvenih storitev, ki med epidemijo covida-19 ni bil realiziran, tudi ne more biti plačan. Kako nadomestiti izpad programa, bodo skladno s pooblastili morali odločati direktorji zdravstvenih zavodov, ena od možnosti pa je tudi podaljševanja delovnega časa.

Kot je minister dejal v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija, bi bilo plačevanje nerealiziranega programa, ki se zaradi preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom v večji meri ni izvajal, nezakonito, prav tako presežka denarja za to ni.

"Zavedamo se, da imajo bolnišnice določene fiksne stroške, nekaj pa so lahko privarčevale pri materialnih stroških," je prepričan. Poleg tega je bil del kadra razbremenjen, zato Gantar računa na razumevanje vseh ekip, da bodo določen obseg dela skušale nadoknaditi za bolnike, ki to potrebujejo.

Kako nadoknaditi zamujeno?

Na vprašanje, ali na ministrstvu morda pripravljajo navodila za bolnišnice in druge zdravstvene zavode, kako bi lahko nadoknadili izpad programa in povečali obseg dela, je minister odvrnil posredno. "Direktorji se bodo morali odločati in ravnati v skladu s svojim načinom vodenja, s svojimi pooblastili," je dejal in dodal, da obstaja več načinov, tudi podaljševanje delovnika vsaj v določenih segmentih.

Spomnil je, da so dolge čakalne dobe že večletna težava. "Prepričan sem, da bomo brez vključevanja vseh, ki lahko opravljajo storitve, in nekateri so pri tem morda malo bolj fleksibilni, težko prišli na zeleno vejo, kar se tiče čakajočih," je Gantar odvrnil na vprašanje, ali morda razmišljajo o vključevanju zasebnih zdravnikov pri skrajševanju čakalnih vrst.

Gantar se je odzval tudi na opozorila s terena, da po bolnišnicah ni enotne prakse glede izplačila dodatkov k plačam. Spomnil je, da gre za dva dodatka: prvi je skladno s kolektivno pogodbo v virednosti 65 odstotkov osnovne plače, drugi pa je na podlagi protikoronskega svežnja v vrednosti 35 odstotkov.

Razporejanje zaposlenih

Zdravstvenim zavodom so tako dali navodila, da zaposlene razporedijo glede na njihovo dejansko izpostavljenost nevarnosti okužbe in obremenjenost. "Glede na to, da je bilo delo v veliki meri omejeno, precej zaposlenih ni bilo izpostavljenih ali dodatno obremenjenih," je ocenil. Po njegovih besedah bi bil enak dodatek zato nepravičen. Takšna je bila tudi razlaga komisije za razlago kolektivne pogodbe, ki je zavrnila idejo, da bi vsem, ki so delali, pripadal 65-odstotni dodatek, je opomnil Gantar.

Od bolnišnic so na ministrstvu zahtevali izračune, ki pa so jih začeli zavračati. Dogajalo se je namreč, da je bolnišnica, ki "ni videla bolnika s covidom-19, imela trikrat večjo zahtevo, kot recimo tista, ki se je z njimi aktivno ukvarjala". Kot je zagotovil minister, to poskušajo razrešiti.

"Če bi vsi dobili dodatek, bi to stalo 42 milijonov evrov, kar je znatno preveč. Želimo biti pošteni. Treba pa je razumeti, da proračun ni vreča brez dna," je opozoril. Opomnil je še, da lahko finančnega ministra in preostale kolege prepričuje na osnovi točnih podatkov, ki jih pa za zdaj še ni.

Kdaj se bodo odprle zobozdravstvene storitve?

Medtem ko se večina zdravstvenih storitev postopoma sprošča, pa zaradi velike možnosti izpostavljenosti okužbi tako za zaposlene v ordinacijah kot tudi za bolnike še vedno deluje le mreža nujnih zobozdravstvenih ambulant. Javnost zadnje tedne ob zagotovilih pristojnih glede zadnjih usklajevanj o navodilih za delo o datumu odprtja zobozdravstvenih ordinacij le ugiba. Matej Praprotnik iz odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije pa je danes omenil 11. maj, a poudaril, da je to za zdaj predlog in ne uradni datum. Za radio je še izrazil pričakovanje, da bo oprema dostopna vsem izvajalcem zobozdravstvenih storitev, tudi koncesionarjem in zasebnikom.

Gantar je potrdil, da je uredba za zagon zobozdravstva v postopku. Predvideva, da bo sprejeta konec tedna. Po njegovih ocenah je zaščitne opreme trenutno dovolj na razpolago. "Postopno pa bomo šli na to, da si bodo izvajalci morali sami zagotavljati zaščitno opremo. Kdor jo bo imel, bo lahko delal, kdor je ne bo imel, pač ne bo mogel delati," je še dejal.

Sicer pa je minister epidemiološki položaj v Sloveniji po današnji seji vodstva DeSUS-a ocenil kot ugoden. Dovolj zmogljiv zdravstveni sistem in možnost spremljanja epidemioloških razmer sta omogočila tudi začetek sproščanja ukrepov. Opozoril pa je, da gre za neznano bolezen in vse države iščejo ravnovesje med gospodarsko situacijo in varovanjem zdravja ljudi.

Zato je ključno, da se ukrepi sproščajo postopno, da se lahko na približno dva tedna ocenijo učinki posameznega ukrepa. Po njegovih besedah bomo med 18. in 20. majem videli, kaj je pomenil prvi val rahljanja ukrepov. Če bodo podatki še naprej ugodni, sledi nadaljnje sproščanje, je napovedal.