V prihodnjih tednih bosta podjetji zaprosili za izredno odobritev cepiva za mlade v ZDA in EU-ju. Kot so dodali, pričakujejo, da se bo cepljenje te starostne skupine začelo pred novim šolskim letom.

Pfizer in BioNTech bosta te podatke predložila regulatorjem v EU-ju in ZDA "v upanju, da bomo to starostno skupino začeli cepiti pred začetkom naslednjega šolskega leta", je dejal Albert Bourla, generalni direktor ameriškega farmacevtskega giganta.

Generalni direktor nemškega laboratorija BioNTech Ugur Sahin meni, da so rezultati za otroke od 12 do 15 let "zelo spodbudni" glede na trende, opažene v zadnjih tednih glede širjenja britanske različice virusa.

Rezultati v tretji fazi kliničnih raziskav, v katerih je sodelovalo 2260 mladostnikov v ZDA, so "pokazali 100-odstotno učinkovitost in močan imunski odziv", so sporočili iz podjetij.

Tako v ZDA kot v EU-ju je cepivo Pfizerja in BioNTecha odobreno za uporabo pri ljudeh, starejših od 16 let.

Prejšnji teden sta BioNTech in Pfizer začela klinične študije pri otrocih v starostni skupini od pet do 11 let. Prihodnji teden pa naj bi začeli raziskavo v skupini otrok, starih od dve do pet let.

BioNTech je v torek sporočil, da letos pričakuje proizvodnjo 2,5 milijarde odmerkov cepiva, kar je 25 odstotkov več, kot je bilo prvotno napovedano.

Strokovnjaki WHO-ja: Kitajski cepivi varni in učinkoviti, a potrebnih več podatkov

Strokovna skupina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za cepljenje je sporočila, da sta cepivi proti covidu-19 kitajskih podjetij Sinovac in Sinopharm glede na vmesne rezultate kliničnih preizkusov učinkoviti in varni.

A strokovnjaki dodajajo, da je podatkov še premalo, da bi izdali priporočila glede njune uporabe.

Kitajski podjetji Sinovac in Sinopharm sta pri WHO-ju vložili prošnjo za izdajo izrednega dovoljenja za svoji cepivi, ki ju sicer uporablja že več držav.

Svetovalna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki za cepljenje, je sporočila, da je pregledala do zdaj dostopne podatke. Po njenih navedbah sta se obe cepivi "izkazali za varni in dobro učinkoviti proti simptomatični bolezni covid-19", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vendar pa za obe cepivi še ni podatkov o njuni učinkovitosti in varnosti pri starejših starostnih skupinah in osebah s pridruženimi boleznimi. Treba je opraviti dodatne študije za te starostne skupine, je poudarila skupina WHO-ja.

"Za zdaj imamo podatke, da sta ti dve cepivi varni, sta pa v postopku določanja končnih analiz o učinkovitosti, ki bodo uporabljene za izredno dovoljenje," je povedal vodja strokovne skupine Alejandro Cravioto. "Ko bo to na voljo, bomo lahko izdali ustrezna priporočila za njuno uporabo," je dodal.

WHO je do zdaj izredno dovoljenje, ki državam omogoča hitrejšo odobritev in uvoz cepiva, izdal za cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, AstraZeneca ter Johnson & Johnson.

Evropska agencija za zdravila bo znova odločala o ustreznosti cepiva AstraZenece

Potem ko je Nemčija ustavila cepljenje mlajših od 60 let s cepivom AstraZenece, bo Evropska agencija za zdravila (EMA) znova razpravljala o varnosti tega britansko-švedskega cepiva proti covidu-19.

Že ta ponedeljek se je v okviru EME sešla skupina strokovnjakov, ki so razpravljali o tem, ali morda obstajajo določeni dejavniki tveganja za motnje strjevanja krvi po cepljenju z AstraZenecinim cepivom, so sporočili z agencije.

O njenem poročilu in dodatnih analizah bo med torkom in petkom prihodnji teden na plenarnem zasedanju razpravljal odbor EME za varnost zdravil, ki se je sešel tudi danes. Prihodnji teden je mogoče pričakovati tudi posodobitev priporočila EME glede cepiva, so navedli.

"Trenutno v okviru pregleda niso bili identificirani posebni dejavniki tveganja, kot so starost, spol ali predhodne motnje strjevanja krvi, za te zelo redke dogodke. Vzročno-posledična povezava s cepivom ni dokazana, vendar pa je mogoča, zato se analiza nadaljuje," so poudarili na agenciji.

Izvršna direktorica EME Emer Cooke je ob tem v pogovoru z novinarji pojasnila, da trenutno ni znanstvenih dokazov, ki bi podprli omejevanje uporabe cepiva za katero od skupin ljudi.

Odbor agencije za varnost je v svoji zadnji oceni cepiva AstraZenece sredi marca sporočil, da je varno in učinkovito. Zagotovili so, da cepivo ni povezano s splošnim povečanjem tveganja za trombembolične dogodke ali krvne strdke. Niso pa mogli povsem izključiti povezave med cepivom ter redkimi in neobičajnimi, a zelo resnimi motnjami strjevanja krvi, kar še vedno preiskujejo.

Prav zaradi tovrstnih motenj so nekatere evropske države odločile, da bodo cepile samo ljudi nad določeno starostno mejo. Nazadnje je nemška stalna komisija za cepiva (STIKO) v torek priporočila, da bo s cepivom AstraZenece cepila le starejše od 60 let. Nemške zvezne in deželne oblasti so temu priporočilu sledile.

V Nemčiji so po podatkih Inštituta Paula Ehrlicha do ponedeljka po cepljenju s cepivom AstraZenece potrdili 31 primerov tromboze možganskih ven in sinusov, od tega so v 19 primerih poročali še o trombocitopeniji oziroma znižani koncentraciji krvnih ploščic oziroma trombocitov v krvi. Devet bolnikov je umrlo, so navedli na inštitutu. Med 31 primeri je bilo 29 žensk, starih med 20 in 63 let. Moška sta bila stara 36 in 57 let.

Iz AstraZenece so sporočili, da spoštujejo odločitev nemške komisije za cepljenje. "Varnost bolnikov je za podjetje najpomembnejša," so poudarili. Dodali so, da preiskave regulatorjev v Združenem kraljestvu in Evropski uniji niso ugotovile vzročno-posledične povezave med cepivom in motnjami strjevanja krvi.

Proizvodnja ruskega cepiva kmalu v Evropi?

Nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin so se pogovarjali o možnosti skupne dobave in proizvodnje ruskega cepiva Sputnik V, ki bi ga lahko že junija proizvajali na Bavarskem v Nemčiji.

Po navedbah Kremlja so nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin v pogovoru prek videokonferenčne povezave govorili o razmerah v Siriji in Libiji ter iranskem jedrskem sporazumu. Tema pogovora pa je bilo tudi rusko cepivo, ki ga Evropska agencija za zdravila (Ema) še ni odobrila.

Sorodna novica Kurz pravi, da bi lahko Avstrija rusko cepivo naročila že prihodnji teden

Voditelji so razpravljali o mogočih dobavah in skupni proizvodnji cepiva Sputnik V v državah EU-ja: rusko farmacevtsko podjetje R-Pharm namreč že načrtuje, da bo od junija ali julija proizvajalo cepivo v bavarskem kraju Illertissen.

Ema trenutno še preučuje vlogo za odobritev cepiva Sputnik V v EU-ju. Ko pa bodo strokovnjaki agencije aprila obiskali Rusijo ter ocenili proizvodnjo in skladiščenje cepiva, pa bo proizvajalec lahko zaprosi za dovoljenje za promet s cepivom v EU-ju. Evropska komisija za zdaj ni sklenila pogodbe za nakup Sputnika V.

Emo pa je že prehitela Madžarska, ki je sama odobrila rusko cepivo za nujno uporabo. Avstrijski kancler Sebastian Kurz pa je v torek dejal, da se z Rusi pogovarjajo o nakupu Sputnika V.

ZDA in Nemčija največ vlagajo v razvoj cepiv

ZDA in Nemčija so do zdaj za razvoj cepiv namenile 3,7 milijarde ameriških dolarjev (3,16 milijarde evrov), od tega ZDA skoraj 2,2 milijarde dolarjev, kar je veliko več kot druge države. Po podatkih visokošolskega inštituta za mednarodne študije in razvoj iz Ženeve je na tretjem mestu s 500 milijoni ameriških dolarjev Združeno kraljestvo.

Center ob tem opozarja, da ni dovolj podatkov o vlaganjih v razvoj cepiv farmacevtskih podjetij. Njihov prispevek je tako morda manjši od dejanskega, enako pa velja tudi za države, v katerih so ali bodo razvijali lastna cepiva, opozarjajo.

Največji prejemniki finančnih sredstev so bila podjetja Moderna, Johnson & Johnson, Biontech/Pfizer, CureVac in Univerza v Oxfordu, ki je sodelovala pri razvoju cepiva AstraZenece.

Ženevski center spremlja tudi pogodbe za proizvodnjo in prodajo, a so ob tem opozorili, da so podatki glede tega še bolj zapleteni. Pri 71 odstotkih pogodb tako ni bilo na voljo podatkov o cenah. Glede na že objavljene cene po navedbah centra cepivo Biontech/Pfizer stane od 6,75 do 23,50 ameriškega dolarja za odmerek, preparat Moderne od 15 do 18 ameriških dolarjev ter cepivo AstraZenece od 2,5 do osem ameriških dolarjev. Cepivo kitajskega Sinopharma pa stane med 18,55 in 35,72 ameriškega dolarja.

Avstralija zamuja s cepljenjem proti covidu-19

Avstralski premier Scott Morrison je priznal, da Avstralija precej zamuja pri cepljenju proti covidu-19. Delno krivdo za to je pripisal evropskim omejitvam pri izvozu cepiva.

Avstralija v boju proti novemu koronavirusu sicer velja za zgodbo o uspehu, kampanja cepljenja pa poteka zelo počasi. Do zdaj so porabili le 670.000 odmerkov cepiva, medtem bi morali v skladu z načrtom cepljenja do konca marca porabiti štiri milijone odmerkov.

V 25-milijonski državi so do zdaj potrdili okoli 30.000 primerov okužbe z novim koronavirusom.