A je prišlo in Tratnikova je bila med tistimi zdravstvenimi delavci, ki se jim je življenje korenito spremenilo. Da bi zaščitila svojo družino in bolne stare starše, se po službi ni več vračala domov. Skupaj z nekaterimi sodelavci se je izolirala v nadomestni nastanitvi v bližnjem naselju Visoko.
"Bili smo razdeljeni v tri skupine po dva člana in se izmenjevali na oddelku. Delali smo 12 ur v dnevni izmeni, naslednji dan 12 ur v nočni izmeni – dnevne in nočne izmene so se tako neprekinjeno vrtele 14 dni, nato smo dobili prost teden, potem pa spet nazaj na dežurstvo v bolnišnico," je svoje življenje v marcu in aprilu opisala za MMC.
Pari so ostali enaki, delali so ves čas z istimi osebami, med seboj se niso srečevali in družili, da bi bili v primeru okužbe tvegani stiki čim bolj omejeni.
Sprva je bilo težko, nato se je z oddaljenostjo od družine sprijaznila, pri čemer so ji veliko pomagali tudi domači: "Svoji 10-letni hčerki sem vse lepo razložila, točno je vedela, zakaj ne hodi v šolo. Slišali sva se po telefonu, zaželela mi je vse najboljše, vedela je, da tako mora biti. Pri otroku sem imela tako podporo, da lahko samo rečem – kapo dol," ganjeno pove zdravstvena delavka s 25-letnim stažem.
Prelet vojaških letal
Tratnikova pa je le ena izmed junakov, ki so pripomogli k temu, da se je epidemija v Sloveniji z današnjim dnem po 80 dneh tudi uradno končala in da število potrjeno okuženih (1473) in število umrlih (109) nista bili še višji. In vsi, ki so s svojim delom omogočili, da je družba delovala tudi v tednih, ko je življenje v Sloveniji zaradi epidemije novega koronavirusa skoraj povsem obstalo, so dobili zahvalo s tal in iz zraka.
V zahvalo tistim, ki so med epidemijo zagotavljali delovanje osnovnih sistemov v državi, so slovenski in ameriški vojaški piloti v ponedeljek popoldne namreč opravili skupen polet nad Slovenijo in lokacijami posameznih bolnišnic in žarišč v državi.
Prelet s šestimi lovci F-16 in tremi pilatusi so začeli na Jesenicah, tako da so se nekaj minut pred poldrugo uro oči zdravstvenih delavcev, pripadnikov civilne zaščite, policije in vojske, zbranih pred Kliniko Golnik, kjer je potekala uradna slovesnost ob koncu epidemije covida-19 v Sloveniji, uprle v nebo in si ogledale slovesni prelet vojaških letal njim v čast.
Aleš Rozman, direktor specializirane klinike za pljučne bolezni, ki je bila ena od štirih covid bolnišnic, je v nagovoru poudaril, da se je Slovenija izvrstno odrezala. "Strategija, ki smo jo sprejeli, je bila racionalna in ukrepi, ki smo jih pravočasno izvedli, so bili uspešni, da so preprečili večje število obolelih in s tem številne prezgodnje smrti," je bil zadovoljen.
Ob tem pa opozoril: "Več kot 20 odstotkov zbolelih v Sloveniji je bilo tistih, ki so neposredno pomagali bolnikom."
Zato se je posebej zahvalil tistim, ki so kljub bojazni za lastno varnost in varnost svojih družin stali v prvih vrstah in delali z okuženimi.
Pri najranljivejših
Medicinska sestra Barbara Potočnik je bila v ekipi, ki se je odpravila v Dom starejših v Metliki, ki je bil pravzaprav prvo žarišče okužb v državi: "Tja smo prišli oblečeni kot vesoljčki, v kombinezonu, z očali, povsem zaščiteni, medtem ko vsi delavci tam niso bili. Oskrbovance je bilo treba najprej pripraviti na odvzem, ne moreš kar priti mednje, sploh pa tako oblečen, predvsem dementni se prestrašijo. Jemali smo dva brisa, nosu in žrela. Bilo je kar naporno, trajalo je ves dan. Bila je zoprna stvar, ampak vmes nehaš razmišljati, pač delaš, ker mora biti stvar narejena."
Oskrbovance, ki so bili na testiranju pozitivni na okužbo z novim koronavirusom, so potem sprejeli prav na novi covidoddelek na Golniku. "Na začetku ni bilo preprosto, to so bili starejši, nepokretni. Morali smo organizirati, kako bodo stvari potekale – kako boš hodil na oddelek, kaj boš tam počel, kako boš razporedil delo, da se bo zdravstvena nega uskladila z zdravniki," nam pripoveduje. In doda, česa so se najbolj bali: "Predvsem tega, da se ne bo vse izpeljalo tako, kot bi se moralo, da ne boš mogel pomagati vsem."
Dnevno preigravali vse mogoče scenarije
Tudi vodja lekarne na Golniku opisuje, kako so popolnoma spremenili delo, ko je naraslo število okužb v sosednji Italiji. Ukvarjali so se večinoma samo z zaščitno varovalno opremo – kje in kako jo dobiti: "Iskanje dobaviteljev, kako potem primerno skladiščiti to opremo, ki smo jo dobili, saj prej nikoli nismo imeli načrtovanih kapacitet za tako epidemijo. Sledilo je dogovarjanje, katera oprema in za koga. Tistim, ki je niso dobili, pa so menili, da si jo zaslužijo, je bilo treba pojasnjevati, zakaj je ne dobijo. Poskrbeli smo, da imajo potrebno varovalno opremo vsi tisti, ki jo potrebujejo," zagotavlja Janez Toni.
Klinika Golnik je sprva naročala sama, v drugem delu epidemije pa so opremo dobili tudi iz blagovnih rezerv. "Te pomoči smo bili zelo veseli, lažje smo spali potem. Ampak bili smo že sami pripravljeni, da naši zaposleni ne ostanejo brez varovalne opreme. Dvigovali smo telefone, pošiljali elektronsko pošto, iskali smo ponudbe – in to ne samo dobaviteljev z javnih razpisov, ker opreme niso imeli več, smo iskali povsod v Sloveniji, kjer smo jo lahko dobili. Imeli smo tudi stike v tujini, vendar se za to nato nismo odločili," je za MMC opisal prve tedne.
"Dnevno smo preračunavali, koliko imamo še zalog, za koliko dni in za koliko dni črnega scenarija, kaj storiti v takem primeru, kaj narediti, če bi nam opreme zmanjkalo. Vsi ti scenariji so bili dnevno preigrani na ravni vodstva klinike," pojasnjuje.
"Po glavi nam je šlo predvsem to, kako poskrbeti, da bomo s temi bolniki delali varno. Da zaposleni ne bodo dvomili o zaščitni opremi, ki jo imajo. Če se oni počutijo varne, bodo tudi z bolniki delali boljše," poudarja sogovornik.
Zdravstveni sistem je zdržal, tokrat ...
Na Golniku so med epidemijo zdravili 59 bolnikov, ki so zboleli za boleznijo covid-19, ki jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Koordinacijska skupina je obiskovala tudi domove starejših na Gorenjskem in izvajala usposabljanja za osebje – s sodelovanjem z domom v Naklem so učinkovito preprečili večji izbruh. Vzporedno je potekalo tudi delo z drugimi bolniki, npr. s pljučnim rakom in astmo.
Zdravstveni sistem je tokrat zdržal, a direktor Rozman ob tem opozarja, da je sistem, ki je že pred epidemijo deloval na zgornjem robu zmogljivosti, ranljiv in večjega pritiska verjetno ne bi prenesel. Kot je poudaril, je bil sistem oblikovan za čas brez epidemij, zato je organizacijsko, predvsem pa materialno in kadrovsko šibek.
Močan in prilagodljiv zdravstveni sistem v kriznih časih lahko ustvari razmere za nemoteno delovanje industrije in tudi ekonomsko varnost prebivalcev Slovenije, je spomnil.
"Covid-19 ni izginil in svetovne pandemije še ni konec, številne države so še v hudi stiski in tudi možnost drugega vala je pri nas velika in realna. Predah, ki ga imamo, moramo tako izkoristiti za krepitev infrastrukture, ki bo omogočala ne le oskrbo okuženih bolnikov, ampak tudi hkratno in varno obravnavo bolnikov z drugimi boleznimi," je dodal.
V strahu pred drugim valom iz tujine
Prav Rozman je bil tisti, ki je sredi aprila precej razburil z izjavo, da poletnih počitnic v tujini letos najverjetneje ne bo. "Glede na potek epidemije sem bil takrat zelo zadržan do tega, da bomo letos lahko dopustovali v tujini. Tudi zdaj sem še vedno nekoliko, ne vem, koliko je to pametno, ampak tudi ljudje imajo svoj glas in svojo voljo, če so se tako odločili, naj tako bo. Se pa bojim, da bo drugi val prišel prav tako iz tujine, kot je prišel prvi val," je opozoril za MMC.
Kot je pojasnil, bodo med dopustovanjem v tujini tja prihajali tudi ljudje iz drugih držav, ki imajo manj ugodno epidemiološko sliko. "Čim manj druženja, čim manj teh tesnih stikov, množičnih prireditev, gneče. Naj poskušajo dopust preživeti raje bolj zase kot pa v druženju z neznanci. Razkuževanje na bencinskih črpalkah in v podobnih situacijah," svetuje dopustnikom.
Še posebej tvegani so zaprti prostori: "Na odprtem se aerosoli razporedijo, veter jih razredči, ni tiste kritične koncentracije. V zaprtih prostorih pa se lahko te kapljice, ki nastajajo z govorjenjem, kašljanjem, kihanjem in smrkanjem, v prostoru tudi zvrtinčijo – predvsem če so tam kakšne klimatske naprave ali ventilatorji, kar potem ostaja v zraku dalj časa kot zunaj," je razložil.
"Predvsem pa je ob vrnitvi domov ključno, če so minimalni simptomi kakšne bolezni – tudi blag nahod, blaga klinična slika –, da se to pravočasno odkrije in zaustavi, kot pa da se širi po populaciji naprej," je poudaril, naj se ob vrnitvi domov v primeru težav takoj obvesti osebnega zdravnika.
Kot je zagotovil, bo testiranje za vse simptomatske bolnike zagotovljeno in brezplačno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje