Nov sistem označevanja različic virusa SARS-CoV-2 je WHO napovedal v ponedeljek, zanj pa se je po več mesecih razprav odločil po nasvetu posebne skupine strokovnjakov. Obenem so pojasnili, da bodo obstoječe sisteme poimenovanja in sledenja genetskemu izvoru virusa, ki povzroča bolezen covid-19, še naprej uporabljali strokovnjaki in v znanstvenih raziskavah.

Spreminjajo se torej ne strokovna imena različic virusa, ampak zgolj imena, ki se uporabljajo v širši javnosti in so vezana na geografski izvor različic.

WHO je sicer doslej opredelil štiri t. i. skrb vzbujajoče različice virusa. Prva različica B.1.1.7, ki se je najprej pojavila v Veliki Britaniji in je bila do zdaj znana kot britanska, bo odslej poimenovana alfa, t. i. južnoafriška različica B.1.351 bo postala beta, brazilska P.1 pa gama. Najnovejša indijska kombinacija mutacij virusa B.1.617 se medtem deli v dve podtipski različici ‒ bolj skrb vzbujajoča B.1.617.2 bo dobila ime delta, druga manj skrb vzbujajoča B.1.617.1 pa kapa.

"Stigmatizacija in diskriminacija"

"Čeprav imajo svoje prednosti, pa je ta strokovna poimenovanja težko izgovarjati in si jih zapomniti, zato pri poročanju o njih pogosto prihaja do napak," so pojasnili v WHO-ju. Posledično se ljudje zatekajo k poimenovanju različic po območjih, kjer so bile zaznane, to pa vodi v "stigmatizacijo in diskriminacijo". "Da bi se temu izognili in poenostavili javno komunikacijo, WHO nacionalne oblasti, medije in druge poziva, naj sprejmejo te nove oznake," so zapisali.

Strokovnjaki so pretresali tudi možnosti, da bi različice koronavirusa poimenovali po grških bogovih ali jim dali izmišljena imena.

Grška abeceda ima 24 črk, načrta, kaj sledi, če oziroma ko bo število različic virusa SARS-CoV-2 to preseglo, pa za zdaj ni. Črke ipsilon, zeta, eta, theta in jota so medtem že uporabili za poimenovanje različic, ki jih WHO zaradi njihove razširjenosti posebej spremlja, niso pa uvrščene med t. i. skrb vzbujajoče različice.