Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je na novinarski konferenci vlade predstavila tedensko poročilo o nadzoru inšpekcijskih organov med 11. in 17. januarjem.

Skupno so opravili 3615 nadzorov.
Izrekli so 28 prekrškovnih sankcij, 337 opozoril in 91 upravnih ukrepov.

Sorodna novica Mimo strategije izvedenih 297 cepljenj oseb, največ na Onkološkem inštitutu

V soboto in nedeljo so bili inšpektorji na 15 izletniških točkah po državi. Preverjali so prehode regij, zbiranje in prevzemna mesta pri gostincih. Vse lokacije so bile dobro obiskane, a večjih kršitev niso zaznali. Izrečenih je bilo le nekaj opozoril.

Večina gostinskih lokalov ni obratovala, kjer pa so, ni bilo večjih nepravilnosti. Med tednom so zaznali nekaj nepravilnih razdalj in nepravilnosti v zvezi z zaščitnimi maskami pri zaposlenih v zaprtih prostorih. V enem primeru je gostinec omogočil uživanje pijače na vrtu lokala, za kar je bilo izrečeno opozorilo, ki je bilo takoj upoštevano. Nekaj posameznikom so izrekli globe zaradi nedovoljenega zbiranja.

Sorodna novica Navijaški hrib, VIP-loža na balkonu in sneženi navijač

Pri dveh avtopralnicah so zaznali omogočanje nedovoljene uporabe fizičnim osebam, izrečene so bile globe.

Deana Potza je tokrat poudarila tudi pohvalo. Inšpektorat za šolstvo in šport jo izreka za organizacijo prireditve Zlata lisica v Kranjski gori, kjer je bil nadzor opravljen 17. januarja. Ob prihodu sta se morala testirati tudi inšpektorja, vsi ukrepi so bili upoštevani, urejena razkuževanja, ločena območja z akreditacijami itd. "Organizacija je bila na vrhunski ravni," je dejala Potza.

Kaj je pokazal nadzor cepljenja

Zdravstveni inšpektorat je vladi predstavil poročilo o nadzoru nad cepljenjem, kot je potekalo med 27. decembrom in 16. januarjem.

Prvi nadzor so opravili 13. januarja v 20 cepilnih centrih, dodatno še na Onkološkem inštitutu zaradi naznanjenega suma nepravilnosti.

Skupaj so nadzor opravili v 15 bolnišnicah in 5 zdravstvenih domovih.

Ugotovili so, da so cepilna mesta prejela 13.055 odmerkov, dejansko porabila pa 14.441. 297 odmerkov, torej okvirno dva odstotka, je bilo porabljenih v nasprotju s strategijo cepljenja, ki določa prioritetne skupine.

Potza je poudarila, da so cepilci do 30. decembra lani iz posamezne viale pridobili po pet odmerkov, od 31. decembra pa na podlagi mnenja NIJZ-ja šest odmerkov. Spremembo so v aplikaciji za naročanje omogočili šele 20. janurja: dotlej se je dalo naročiti število odmerkov, deljivo s pet, po novem pa deljivo s šest.

Zdravstveni inšpektorat je ugotovil, da nacionalna strategija ne opredeljuje dovolj natančno časovnega obdobja, v katerem morajo cepilci poročati o izvedenih cepljenjih in stranskih učinkih v e-register. Ob predpostavki, da je čas 24 ur, je 86 odstotkov izvajalcev imelo nepopolne vnose. Inšpektorat vladi priporoča, naj nejasnost odpravi.

Pri šestih zavezancih so odkrili primere cepljenja v nasprotju z državno strategijo. Večinoma gre za cepljenje oseb, ki ne sodijo med prednostne skupine. Cepili so sorodnike, partnerje in prijatelje. Potza pa je poudarila, da so bile te osebe praviloma cepljene s šestim odmerkom, in to v času pred 20. januarjem, odkar velja obveznost uporabe 6. odmerka.

Zdravstveni inšpektorat je zato štirim zavezancem izdal upravno odločbo, s katero jim je naložil, naj cepljenje opravljajo skladno s strategijo. Odločbo so dobili Splošna bolnišnica Nova Gorica, Splošna bolnišnica Novo mesto, Zdravstveni dom Domžale in Zdravstveni dom Velenje.

V tem tednu do vključno 20. januarja so dodatno pregledali še 15 cepilnih mest, 2 bolnišnici in 13 zdravstvenih domov. Pri treh izvajalcih so zaznali cepljenje družinskih članov zaposlenih oziroma posameznikov, ki skladno s strategijo do tega zdaj niso upravičeni. Postopek izdaje dodatnih odločb je v teku, predstavljeni podatki pa so preliminarni in predmet nadaljnjega raziskovanja, je še poudarila Potza.

Za upravne ukrepe so se odločili, ker nam je vsem v interesu, da cepljenje poteka čim hitreje, čim bolj učinkovito in v skladu z nacionalno strategijo, je dejala Potza. Če pa se bodo kršitve ponavljale, sledijo ostrejši ukrepi.

Eni s pojasnili, drugi z zavračanjem izsledkov inšpektorata

V zdravstvenih zavodih, kjer je zdravstveni inšpektorat ugotovil, da so proti covid-19 cepili mimo sprejete strategije cepljenja, razlog za to vidijo večinoma v tem, da do izvedbe cepljenja niso dobili navodil, kako ravnati s šestim odmerkom v steklenički cepiva. Nekateri očitke, da so ravnali v nasprotju s strategijo, zavračajo.

Kršitve so zaznali v šesti ustanovah, največ na Onkološkem inštitutu Ljubljana (233), pa tudi v zdravstvenih domovih Velenje, Grosuplje in Domžale ter v splošnih bolnišnicah Jesenice in Nova Gorica.

Na onkološkem inštitutu trdijo, da so vse naročene in prejete odmerke cepiva proti covidu-19 porabili za svoje zaposlene. Ker pa jim je iz stekleničk uspelo pridobiti šesti odmerek, ga niso zavrgli, saj bi bilo to strokovno sporno, ampak so dali možnost cepljenja najožjim sorodnikom zaposlenih, pri čemer so upoštevali nacionalno strategijo cepljenja. "Po mnenju stroke je onkološki inštitut v epidemiji covida-19 izredno ranljiva institucija zaradi narave bolezni in zdravljenja naših bolnikov. Poleg tega po naših dosedanjih podatkih večina okužb zaposlenih prihaja iz domačega okolja, za kar je njihova zaščita izredno pomembna," so zapisali v odzivu na ugotovitve poročilo zdravstvenega inšpektorata vladi.

Opozorili so tudi, da so jih zdravstveni inšpektorji obiskali 13. januarja, a nepravilnosti niso našli. Pozneje jih je inšpektorat pozval k dodatnim pojasnilom, ki so jih tudi poslali. "Druge odločbe od inšpektorata do danes še nismo prejeli, zato nas neprijetno presenečajo medijska poročanja in novinarska vprašanja o ugotovitvah, še preden smo o tem obveščeni," je zapisala strokovna direktorica inštituta Irena Oblak. Glede na zapisano v medijih pa so poudarili, da je interpretacija številk in porabe cepiva netočna in zavajajoča.

Tudi direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik je za Slovensko tiskovno agencijo zavrnil, da bi cepili mimo strategije cepljenja. Kot je pojasnil, so ob prvem cepljenju imeli navodilo, da se šesti odmerek iz stekleničke cepiv ne uporablja, a so se vseeno odločili, da ga uporabijo. Dodaja, da se je v prvih dveh cepilnih dneh tudi naročeno število prijavljenih za cepljenje spreminjalo.

Glede ugotovitve inšpekcije o 25 cepljenjih mimo seznama je pojasnil, da je med njimi 22 starejših od 60 let, trije pa so mlajši. Od tretjega cepilnega dne, ko so v ZD Velenje sami poklicali 10.000 ljudi, starejših od 60 let, imajo vse razporede natančno pripravljene in vsak odmerek porabljajo v skladu s strategijo, pri čemer imajo prednost starejši.

V Splošni bolnišnici Jesenice, kjer so inšpektorji ugotovili 10 cepljenj mimo strategije, so pojasnili, da k cepljenju vabijo zaposlene po naprej pripravljenem razporedu. Če se posamezniki na to ne odzovejo, kličejo zaposlene s cepilnega seznama, predvidenega za drug termin cepljenja. To se jim je zgodilo tudi v začetku januarja, zato so k cepljenju povabili dosegljive kandidate, ki so izrazili vnaprejšnji interes – in sicer upokojene zdravstvene delavce, zdravstvene delavce drugih ustanov in nekaj svojcev zdravstvenih delavcev. Devet jih je starostnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi, eden izmed njih je star 60 let in ima prav tako pomembna kronična obolenja.

Direktorica ZD Grosuplje Štefka Zaviršek pa vzrok za odstopanje od strategije vidi v tem, da ob začetku izvajanja cepljenja niso imeli natančnih navodil glede ravnanja s preostankom pripravljenega cepiva. Na dan cepljenja so dobili obvestilo, da se uporabi šest odmerkov, zato so morali v kratkem času dopolniti seznam vabljenih, pri čemer so bili nekateri neodzivni, drugi niso imeli prevoza in podobno. Ker je klicanje vzelo preveč časa, so cepili tudi posamezne sorodnike zaposlenih, ki so lahko prišli še v času uporabnosti cepiva. Vsi ti so bili kronični bolniki, niso pa bili starejši od 80 let.

Drugi razlog odstopanja pa je premalo natančno razumevanje navodil, da se cepijo samo zdravstveni delavci in sodelavci, ne pa vsi zaposleni v zdravstvenem domu. Zato so cepili tudi tehnično osebje, to so čistilke, hišnika, informatorje, pomočnike na triaži pri vhodu, so dodali.
V Zdravstvenem domu Domžale, kjer naj bi mimo vrste cepili pet ljudi, pa zadeve za zdaj ne komentirajo, ker so postopki še v teku in niti še niso prejeli pisne odločbe zdravstvenega inšpektorata.

Pečjak: V tednu dni se je število klicev državljanov povečalo za četrtino

"Kljub lepemu vremenu ni bilo večje gneče na priljubljenih točkah, velika večina je tako uživala v naravi in upoštevala ukrepe NIJZ-ja. Verjamem, da smo s tem dokazali, da se lahko kljub omejitvam rekreiramo in izogibamo gneči," je o dogajanju prejšnji teden povedal namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.

Opravili so nadzor na 16.046 krajih glede vladnih odlokov, dnevno v povprečju torej okoli 2300. Nekatere nadzore so izvedli tudi na podlagi opozoril državljanov.

Skupaj so izrekli 1247 ukrepov, 906 je bilo opozoril, izdanih pa je bilo 333 prekrškovnih postopkov, v večini je šlo za kršitve odloka o omejitvi gibanja, za kršitve policijske ure, prehajanja občin oz. regij) in nenošnjo mask. V treh primerih so izvedli prekrškovni postopek zaradi krštive 22. člena zakona o javnem redu in miru, to pomeni neupoštevanje zakonitega ukrepanja policisti.

V petih primerih so obvestili zdravstveni inšpektorat, ker je šlo za zadeve zunaj naših pristojnosti.

Na tedenski ravni so policisti izvedli za 3,7 odstotka več nadzorov, sprejeli za dobro četrtino več klicev občanov, pri tem pa izrekli za 9,1 odstotka manj ukrepov, število opozoril se je povečalo za 12 odstotkov.

Največ ukrepov je bilo izdanih na območju Policijske uprave Ljubljana (423), sledijo PU Celje (383), PU Novo mesto (138), PU Koper (97 ukrepov).

Policisti po 21. uri preverjajo dogajanje v večjih mestih in na cestah. Namen je, da se z najmilejšimi ukrepi doseže spoštovanje ukrepov.

Pozitivni na PCR-testu pa še na hitri test

Direktorica Zdravstvenega doma Nova Gorica Petra Kokoravec je regijski štab Civilne zaščite (CZ) opozorila na nepravilnosti, do katerih prihaja pri hitrem testiranju na novi koronavirus. Med drugim so prišli na testiranje tudi posamezniki, ki so jim potrdili okužbo s PCR-testi in bi že zaradi tega morali ostati doma v samoizolaciji.

"Ljudje, ki imajo že opravljen in pozitiven PCR-test in morajo biti v samoizolaciji, prihajajo na hitro testiranje. To je narobe že zaradi tega, ker je vsak, ki je potrjeno pozitiven, dolžan biti v samoizolaciji najmanj deset dni oziroma po dogovoru z izbranim zdravnikom. V tem času ne sme priti v stik z nikomer, torej tudi na to množično hitro testiranje ne sme iti," je povedala Petra Kokoravec.

Poudarila je, da je rezultat hitrega testa v tem primeru nepomemben, saj ne more spremeniti izvida, pridobljenega s PCR-testom. "Tukaj je tako dvojna škoda – naredi se hitri test, ki nima nikakršnega pomena, poleg tega pa tak človek tudi ogroža tiste, ki so prišli na hitro testiranje," je dejala.

Še enkrat je opozorila, da na testiranja prihajajo tudi ljudje, ki imajo že neke znake okužbe. Ti bi se morali v dogovoru s svojim osebnim zdravnikom dogovoriti za PCR-testiranje, ki je dostopno tudi v novogoriškem zdravstvenem domu, na vrsti pa bi bili najpozneje naslednji dan po prijavi.

"Tega si ne znamo razložiti. Vendar bi tukaj še enkrat pozvala ljudi, da kdor ima kakršne koli znake ali prehladnega obolenja ali mogoče gripi podobnega stanja, naj se obrne na svojega zdravnika in bo tam dobil natančna navodila. Predvsem pa naj nikar ne hodijo na hitro testiranje," je še dejala.

Na hitro testiranje tudi ne spadajo tisti, ki so covid-19 že preboleli v zadnjih treh mesecih, saj je bris lahko še dolgo časa po preboleli okužbi pozitiven.