Štirim poslancem LMŠ-ja in osmim strokovnim sodelavcem stranke je bila zaradi stika z osebo, okuženo z novim koronavirusom, odrejena karantena, dva pa odločbe nimata, vendar se bosta po priporočilu NIJZ-ja držala vseh predpisanih postopkov.

Kot so pojasnili v LMŠ-ju, je šlo za udeležbo na enem od sestankov prejšnji teden, okužbe v njihovih poslanskih vrstah niso potrdili.

Predsednik stranke Marjan Šarec je na Twitterju zapisal, da bodo o interpelaciji ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa v ponedeljek glasovali na daljavo, kar poslovnik državnega zbora omogoča, je pojasnil.

Da bodo na kolegiju predsednika DZ-ja zahtevali, da bi poslanci v karanteni glasovali na daljavo, je v popoldanski izjavi za medije potrdil tudi vodja poslancev Brane Golubović, ki je prepričan, da je treba vsakemu poslancu omogočiti glasovanje, in verjame, da se bodo o tem strinjale vse poslanske skupine.

Sicer ni želel razkriti, kateri izmed 14 poslancev LMŠ-ja bodo dneve do 16. septembra morali preventivno preživeti v karanteni.

Stik z okuženo osebo med poslanci in strokovnimi sodelavci se je zgodil na enem od sestankov v četrtek. Kot je pojasnil Golubović, so okužbo pri strokovni sodelavki poslanske skupine LMŠ-ja potrdili v ponedeljek zvečer, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je njene stike o odrejenih karantenah začel obveščati danes. Omenjenega sestanka se nista udeležila ne Golubović ne Šarec.

Podatki o izdanih odločbah so se sicer popoldne spremenili, saj so v stranki informacije še zbirali. V prvi izjavi je Golubović namreč dejal, da je bila karantena odrejena petim poslancem LMŠ-ja in osmim strokovnim sodelavcem poslanske skupine. Po zadnjih informacijah Šarca pa torej štirim poslancem in osmim strokovnim sodelavcem, kot je pojasnil v izjavi ob obisku na Koroškem.

Skrb vzbujajoči trendi v soseščini

Vladni govorec Jelko Kacin je na dopoldanski novinarski konferenci dejal, da je trend rasti okužb v evropskih državah, tudi v soseščini, skrb vzbujajoč, a je ob tem poudaril, da zapiranje meje za zdaj ni opcija.

Opozoril je, da delo epidemiologov ovirajo posamezniki, ki ne znajo ali nočejo povedati, kje so se okužili, zato je pozval k iskrenemu podajanju odgovorov na vprašanje epidemiologov. Sicer pa se po njegovih besedah število okužb počasi stabilizira.

Kot je še dejal, je skrb vzbujajoč trend rasti okužb v evropskih državah, tudi v naši neposredni bližini. Število okužb se povečuje tako v Italiji kot na Madžarskem, tudi na Hrvaškem in v BiH-u.

"S sprejetimi ukrepi za zdaj uspešno zamejujemo vnos okužb iz tujine. Danes smo imeli samo eno novo okužbo iz tujine in še eno, povezano z vnosom iz tujine," je dejal in pojasnil, da morebitno zapiranje meja "za zdaj ni opcija in se o njej ne pogovarjamo". "Prav tako se ne pogovarjamo o zapiranju občin, kot je bilo to v prvi fazi," je dejal.

Šolstvo mora delovati

"Po Evropi smo trdno odločeni, da mora šolstvo delovati, zato moramo ustvariti vzdušje, ki bo omogočilo, da s tem nadaljujemo," je še pojasnil vladni govorec za covid-19.

Ob tem je poudaril, da so zato trenutno tudi najmlajši v šolah z maskami, kar je preventivni ukrep, ki traja drugi teden. Ali ga bo NIJZ predlagal še naslednji teden, bo jasno v četrtek po obravnavi na vladi, saj bo tedaj jasnejša slika o razmerah na šolah. Razmere pa po njegovih besedah niso takšne, da bi se šole morebiti zaprle.

Številni inšpekcijski nadzori

Od 4. septembra, ko je začel veljati nov vladni odlok o obveznem nošenju zaščitnih mask v javnih objektih, je bil v 397 objektih opravljen inšpekcijski nadzor zdravstvenega inšpektorata.

V ponedeljek so zdravstveni inšpektorji obiskali 189 objektov, od tega 90 gostinskih obratov, 96 trgovin in tri prireditve. V trgovinah so izdali sedem plačilnih nalogov fizičnim osebam zaradi nenošenja mask. V gostinstvu je bila izrečena ena globa.

Inšpektorji nadaljujejo tudi nadzor spoštovanja odločb o odrejeni karanteni. Število izvedenih nadzorov do tega trenutka znaša 21.469. Skupaj je bilo do zdaj izrečenih 184 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 70.400 evrov.

V ponedeljek 42 potrjenih okužb

Po 1581 testiranjih na novi koronavirus je bilo v ponedeljek potrjenih 42 okužb. Novih smrti zaradi covida-19 ni bilo. V slovenskih bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 28 bolnikov, štirje so na intenzivni negi.

Po podatkih sledilnika za covid-19 je bilo največ okužb v ponedeljek potrjenih v Ljubljani, in sicer deset. Sledi Maribor s petimi potrjenimi okužbami. V Sevnici sta bili potrjeni dve okužbi, po ena pa v Velikih Laščah, Kranju, Slovenski Bistrici, Domžalah, Grosuplju, Škofljici, Ilirski Bistrici, Vidmu, Radovljici, Škofji Loki, Tišini, Trebnjem, Vojniku, Kungoti, Lenartu, Metliki, Šentjerneju in na Prevaljah, Ptuju ter pri tujem državljanu.

Največ okuženih, pri katerih so okužbo potrdili v ponedeljek, je v starostnih skupinah 25‒34 let in 45‒54 let. V teh starostnih skupinah so potrdili po 11 okužb. V starostni skupini od 35 do 44 let so potrdili sedem okužb, med mladimi od 15 do 24 let pa pet okužb.

V ponedeljek so šest okužb potrdili med zaposlenimi v zdravstvu in eno pri oskrbovancu doma za starostnike. Skupaj so med oskrbovanci domov potrdili 400 okužb z novim koronavirusom.

V Sloveniji je bilo do zdaj potrjenih 3232 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 135 bolnikov s covidom-19.

Zaprta enota Danice Vogrinec

V ponedeljek je bila potrjena okužba pri stanovalki mariborskega Doma Danice Vogrinec v enoti Tabor. V domu starejših občanov so po poročanju TV Slovenija izolirali vse ljudi, ki so bili v stiku z okuženo, v samoizolacijo pa so poslali 28 zaposlenih, ki so jih danes že začeli testirati. Prav tako bodo testirali celoten oddelek, kjer je bivala okužena stanovalka. Enota je do preklica zaprta.

Daljše čakanje na izvide

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, kjer diagnosticirajo poslane vzorce na novi koronavirus, so v zadnjem tednu zaznali približno 15-odstotno povečanje števila preiskav, zato obstaja možnost, da se izvidi izdajajo z nekajurnimi zamiki, so opozorili. Obenem pričakujejo, da ne bo zastoja testiranja.

Kot so za STA pojasnili v laboratoriju, so v primerjavi z julijem zaznali več kot 30-odstotno povečanje števila preiskav. Zaradi zasedenosti aparatov tako obstaja možnost, da se čas od sprejema vzorca do izdaje izvida lahko podaljša za nekaj ur.

"Laboratoriji se zavedamo mogočega drastičnega porasta potreb po testiranju v prihajajočem jesenskem in zimskem času. Ob ustrezni zalogi reagentov, ki jo ustvarjajo tako slovenski dobavitelji kot laboratoriji sami, pričakujemo, da do zastoja testiranja ne bo prišlo, kot do njega tudi ni prišlo v času najhujše krize ob začetku epidemije. Naj poudarimo, da se laboratoriji sproti prilagajamo potrebam glede na epidemiološko situacijo ter potrebam naročnikov v posameznih delih Slovenije," je pojasnila Maja Kostanjšek z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Klasična preiskava načeloma traja od štiri do šest ur. Predviden čas rezultata je po besedah Kostanjškove sicer mogoče napovedati zgolj za vsako serijo vzorcev, ko ta prispe v laboratorij. Pri tem zagotavljajo, da v veliki večini primerov izvid izdajo v 24 urah od sprejema vzorca v laboratorij. V primerih, ko to ni mogoče, recimo zaradi ponavljanja testiranja, pa naročnike sproti obveščajo.

Za bolnike, ki so življenjsko ogroženi, v laboratorijih uporabljajo molekularne teste. Ti omogočajo precej hitrejšo diagnostiko, nekje v roku dveh ur. A Kostanjškova pri tem opozarja, da teh testov zaradi trenutnih epidemioloških razmer na trgu ni dovolj. Stopnjo nujnosti pri tem ocenijo zdravniki, ki obravnavajo bolnika in poznajo njegovo zdravstveno stanje.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano obdela nekaj manj kot polovico vseh vzorcev v državi. Trenutno obdelajo od 600 do 800 vzorcev dnevno oz. odvisno od števila vzorcev, ki jih prejmejo. Pri tem so sicer prisotna občutna dnevna nihanja glede števila poslanih vzorcev, je še pojasnila Kostanjškova.