Pri cepljenju s poživitvenim odmerkom izvajalec cepljenja v sistemu eRCO v polju "odmerek" izbere ustrezno zaporedno številko odmerka. Pri tem se upošteva, kateri odmerek cepiva za cepljenje proti covidu-19 po vrsti je oseba prejela ne glede na lastniško ime cepiva, so navedli na NIJZ-ju.

Posvetovalna skupina NIJZ-ja je cepljenje z drugim poživitvenim oz. s četrtim odmerkom proti covidu-19 posebej priporočila skupinam s tveganjem za težji potek bolezni, tako posebej ranljivim kroničnim bolnikom, oskrbovancem domov starejših in vsem starejšim od 80 let. Prejem drugega poživitvenega odmerka so priporočili tudi vsem starejšim od 60 let.

Posvetovalna skupina je ob tem cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom omogočila tudi vsem polnoletnim. V skupini so hkrati poudarili, da prejem drugega poživitvenega odmerka mlajšim od 60 let pri zaščiti pred težjim potekom za zdaj ne koristi.

Po podatkih NIJZ je bilo do zdaj z drugim poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 3862 oseb.

Vpliv epidemije na zdravstene storitve

Na ministrstvu za zdravje so pripravili analizo opravljenih zdravstvenih storitev v letih 2020 in 2021, s katero so želeli prikazati vpliv epidemije covida-19 na izvajanje zdravstvenih storitev. Odkrili so, da so med epidemijo opravili manj pregledov in specialističnih obravnav ter odkrili manj kroničnih bolezni kot v času pred epidemijo.

V ambulantah družinske medicine so v letu 2021 opravili za 60 odstotkov manj pregledov odraslih kot v letu 2018 in za 39 odstotkov manj preventivnih pregledov odraslih kot leta 2019.

V letu 2021 se je v primerjavi z letom 2020 število posvetov na daljavo z osebnimi zdravniki povečalo za 400 odstotkov - iz 491.528 na 2.095.743, leta 2019 pa je bilo takih posvetov 54.891. Ob tem so pojasnili, da pred epidemijo covida-19 izvajalci na primarni ravni večine posvetov na daljavo niso beležili, saj za to storitev ni bilo zagotovljenega ustreznega plačila.

Podoben trend so ugotovili tudi pri obravnavah otrok. Število obravnav se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019, ko je bilo teh obravnav 2.008.836, znižalo za 20 odstotkov. Leta 2021 se je nato v primerjavi s predhodnim letom število obravnav zvišalo za slabe pol odstotka.

Tudi pediatri so v času epidemije opravili večje število obravnav na daljavo. Leta 2021 so jih opravili 598.263, kar je skoraj osemkrat več kot v letu 2020, ko je bilo tovrstnih storitev 77.592.

Število opravljenih preventivnih pregledov otrok je bilo v letu 2020 za 16 odstotkov nižje kot v letu 2019, kar je po navedbah ministrstva med drugim posledica šolanja na daljavo. Leta 2021 je nato število preventivnih pregledov naraslo na 270.932, kar je 11 odstotkov več kot leto prej.

V letu 2020 so v referenčnih ambulantah opravili za 22 odstotkov manj preventivnih obravnav kot leto pred tem. Leta 2021 so opravili 40 odstotkov manj obravnav kot leto prej. Se je pa ob tem nekoliko povečalo število obravnav na daljavo.

Močno se je zmanjšal tudi obseg dela v centrih za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojnih centrih, kjer je število izvedenih delavnic, posvetov in individualnih posvetovanj v času epidemije upadlo. Se je pa povečalo število nekaterih delavnic, med njimi Spoprijemanje s stresom, Spoprijemanje z depresijo, Zdravo jem in Gibam se.

Manj odkritih kroničnih bolnikov

Epidemija covida-19 je močno vplivala tudi na odkrite kronične bolezni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih v analizi navaja ministrstvo, so v letu 2021 odkrili polovico manj bolnikov s kronično arterijsko hipertenzijo kot leta 2019. Leta 2020 pa so odkrili za 30 odstotkov manj bolnikov s to boleznijo kot leta 2019. Podoben trend so zaznali tudi pri odkritih sladkornih boleznih in kroničnih obstruktivnih pljučnih boleznih.

Število specialističnih obravnav se je izrazito zmanjšalo v letu 2020, ko jih je bilo opravljenih 3.642.197. V letu 2021 se je število teh obravnav dvignilo na 4.355.931, kar je primerljivo z časom pred epidemijo. Leta 2019 so namreč opravili 4.263.689 specialističnih obravnav.

Med epidemijo so opravili tudi manj prospektivnih programov - v analizi so se pri ministrstvu osredotočili na artroskopijo, menjave kolka, menjave kolenskega sklepa in operacije žolčnih kamnov. Kljub daljšemu obdobju razglašene epidemije covida-19 v letu 2021 kot v letu 2020 so v letu 2021 opravili več storitev, razen na področju artroskopije.

V omenjenih programih so leta 2020 sicer opravili za 20 odstotkov manj storitev kot leto pred tem. Leta 2021 so opravili za 2,9 odstotka več storitev kot leta 2020, a še vedno za 18 odstotkov manj kot leta 2019.

Potrjenih 1450 okužb

V četrtek so v Sloveniji ob 626 PCR-testih in 4494 hitrih antigenskih testih potrdili 1450 okužb. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo zaradi covida-19 na navadnih oddelkih hospitaliziranih 97 bolnikov, na intenzivnih pa 14. Umrl je en bolnik.

Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo zaradi covida-19 na navadnih oddelkih hospitaliziranih 97 bolnikov, na intenzivnih pa 14. Umrl je en bolnik s potrjeno koronavirusno okužbo.

Skupno je bilo v četrtek hospitaliziranih 274 bolnikov s potrjeno okužbo, torej zaradi in s covidom-19, kar je dva manj kot v sredo. Na intenzivnih oddelkih je bilo v četrtek s potrjeno okužbo skupno 17 bolnikov, kar so trije manj kot dan prej.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 22.182 aktivnih primerov okužb, kar je 161 manj kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 1473, kar je pet manj kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 1048, sedem manj kot dan prej.