Prvo cepivo, ki se pričakuje, bo cepivo BioNTech-Pfizerja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Prvo cepivo, ki se pričakuje, bo cepivo BioNTech-Pfizerja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19 predvideva v prvi fazi cepiti do 10 odstotkov prebivalstva, druga faza je načrtovana za drugo četrtino leta 2021, nato sledi še tretja.

Pripravljen je tudi prednostni seznam skupin, ki bodo cepljene najprej. Gre za najbolj ogrožene skupine prebivalcev in pa kritične skupine za delovanje družbe.

Sorodna novica Pripravlja se strategija cepljenja: koga cepiti najprej, kje hraniti cepivo?

Najprej bi cepili zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene in oskrbovance v domovih za starejše. Gre za skupaj okoli 70.000 ljudi.

Takoj za njimi bi bili do cepljenja upravičeni starejši od 60 let. Ti bi se cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej tisti, stari 80 let in več, nato tisti, stari 75 let in več ... in nato tisti, stari 60 let in več. Gre za okoli 550.000 ljudi, pri čemer bi bili starejši od 80 let upoštevani že za cepljenje s prvo skupino, če bo cepiv dovolj.

Nato bi prišli na vrsto kronični bolniki, mlajši od 60 let (bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki, imunsko oslabljeni bolniki), gre za okoli 400.000 ljudi.

V četrti skupini so druge nujne službe, kot so denimo zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih (50.000 ljudi), policija (9000 zaposlenih), civilna zaščita (50.000 ljudi), vojska (9000 ljudi), delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, v prometu ...

Nato bi cepili še preostale prebivalce. Do cepljenja, katerega stroške bo krila država, bodo upravičeni vsi prebivalci Slovenije, s stalnim ali začasnim prebivališčem. Cepljenje bo brezplačno.

Če bi želeli doseči 60-odstotno precepljenost, bo treba cepiti 1,2 milijona ljudi.

Cepljenje bi stalo več kot 50 milijonov evrov

Skupni strošek cepljenja, ki je v strategiji opredeljen za več let, bi znašal 50,5 milijona evrov.

Sorodna novica V prvi fazi cepljenja bo na voljo cepiva za 50.000 prebivalcev Slovenije

Še letos bo za to predvidoma na voljo 10,5 milijona evrov v državnem proračunu, s čimer bi kupili prvo pošiljko cepiv – ta bo predvidoma zadostovala za cepljenje od 50.000 do 60.000 ljudi, pripomočke za cepljenje (igle, brizge), zamrzovalne omare, prenosne hladilne in zamrzovalne enote. Poleg tega bo stekla tudi kampanja cepljenja, treba bo vzpostaviti informacijsko podporo za spremljanje precepljenosti, učinkovitosti in varnosti cepljenja.

Zamrzovalne omare ter prenosne hladilne in zamrzovalne enote bo treba nakupiti še letos, saj bo prvo cepivo, ki se mu obeta odobritev od Evropske agencije za zdravila, treba hraniti na -80 stopinj Celzija.

Cepljenje po vsej državi

Zato bo tudi prva faza cepljenja potekala centralizirano. Predvidenih je 20 cepilnih mest po državi – poleg obeh univerzitetnih kliničnih centrov in regijskih splošnih bolnišnic tudi URI Soča in Klinika Golnik ter posamezni zdravstveni domovi (Slovenska Bistrica, Velenje, Logatec, Grosuplje, Domžale in Postojna).

V drugi fazi, ki bo predvidoma v drugi četrtini prihodnjega leta, se bo izvajalo cepljenje delno še centralizirano (na primer terensko cepljenje v javnih ustanovah, gospodarskih družbah, fakultetah ...) ter pri izbranih zdravnikih. Predvideli so 80 cepilnih mest po državi.

V tretji fazi cepljenja pa predvidevajo, da bo na voljo več cepiv proti covidu-19, ki jih ne bo treba hraniti na tako nizkih temperaturah. Cepljenje se bo izvajalo praviloma le pri izbranih zdravnikih in le izjemoma še v cepilnih centrih.

Maribor visoko po številu okužb
Sorodna novica Pfizer bo letos dobavil pol manj odmerkov cepiva proti covidu-19, kot je sprva napovedal

V nacionalni strategiji cepljenja, ki jo je pridobila Slovenska tiskovna agencija (STA), tudi navajajo, da vsaj v začetni fazi cepljenja posameznik ne bo mogel izbirati, s katerim cepivom se želi cepiti, če bo na voljo že več cepiv, saj bi to verjetno zelo zapletlo logistiko.

Ko bo na voljo dovolj cepiv za vse in se bo cepljenje opravljalo na več lokacijah, vključno pri izbranih zdravnikih, pa bo morda mogoča tudi izbira. "Glede na nova spoznanja in registracijsko dokumentacijo posameznih cepiv proti covidu-19 se bodo priporočila glede prednostnih skupin sproti posodabljala," so še dodali.

Oddana vloga ne pomeni uvrstitve na prednostni seznam

Na spletni strani e-uprava pa je že na voljo spletni obrazec, s katerim lahko državljani izrazijo interes za cepljenje proti covidu-19. Vlogo je mogoče oddati tudi brez kvalificiranega digitalnega potrdila, je brezplačna in zahteva le osnovne podatke, je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Poudaril je, da je za zdaj namen zbiranja teh vlog le v preverjanju interesa za cepljenje in informiranju teh prebivalcev o nadaljnjih postopkih. O morebitnih sklepih na podlagi vlog – ali se bodo prebivalci z oddajo vloge uvrščali na kakšne sezname cepljenja ali prioritetne liste – pa bo odločala stroka, je dodal.

Novinarska konferenca vlade o aktualnem stanju glede bolezni covid-19

Hiter razvoj cepiva je bil mogoč, ker so finančno tveganje prevzele države, ne biotehnološka podjetja

Državljane je k odločitvi za cepljenje proti covidu-19, ko bo to na voljo, na popoldanski vladni novinarski konferenci pozvala tudi infektologinja Mojca Matičič, ki je hkrati vodja uradnega covidnega klicnega centra v državi. V zadnjih sedmih tednih so tja dobili 34.500 klicev, številne klicatelje pa zanima tudi (ne)varnost novega cepiva, saj jih skrbi, kako je bilo lahko tako hitro izdelano in v tako velikih količinah.

Sorodna novica Cepljenje obvarovalo milijardo in pol človeških življenj

Pojasnila je, da je ideja o genskem cepivu sen vsakega strokovnjaka na tem področju. Težava pri razvoju genskih cepiv je bil sicer enormni vložek, ki ga je treba vložiti v razvoj, česar si biotehnološka podjetja niso mogla privoščiti, toda v času pandemije so države prepoznale globalen pomen razvoja cepiva, stopile skupaj in prevzele finančno tveganje, s čimer so razvoj omogočile.

Poudarila je, da ni nobenega razloga, da se posameznik ne bi cepil, saj je cepivo, ki se prvo obeta za uporabo, učinkovito in ne povzroča kakšnih stranskih učinkov.

Kot je pojasnila, so v laboratoriju biosintetsko razvili kodo delčka virusa, ki jo bodo s cepivom vnesli v mišico. Cepivo bo potem v telesu spodbudilo nastanek beljakovine, ki bo sprožila imunski odziv telesa na novi koronavirus.

Matičičeva je poudarila, da je izdelava kode za ta cepiva zelo poceni, cepivo pa lahko ustvarijo v velikih količinah in hitro. Gre za čisto cepivo, kar pomeni, da ne vsebuje nobenega biološkega materiala ali adjuvansov. Zaradi tega cepivo tudi ne sproža kakšnih posebnih stranskih učinkov.

Sorodna novica Cepiva in mi: Kako delujejo cepiva in iz česa so?

Prav tako cepivo ne sproža avtoimunskih ali navzkrižnih reakcij, povzroča pa sterilizacijsko imunost, kar pomeni, da sproži nastanek protiteles na sluznicah naših dihal in tako prepreči, da bi se novi koronavirus sploh pripel na sluznico in da bi ga gostitelj prenašal.

Cepivo je tudi 95-odstotno učinkovito, v telesu posameznika vsaj 30 dni po drugem odmerku ostane zelo veliko nevtralizacijskih protiteles, ki se borijo proti virusu.

Za varnost cepiva skrbi Evropska agencija za zdravila (EMA), ki je izjemno stroga in natančno preučuje cepivo. Tako je Matičičeva prepričana, da bo agencija dala zeleno luč cepivu, šele ko bo resnično prepričana, da je varno za uporabo.

Matičičeva poudarja, da bo o prihodnjem načinu našega življenja odločalo cepljenje, ki je še edini člen v verigi ukrepov za zamejitev epidemije. Usoda posamezne države bo v rokah njenih državljank in državljanov, saj bodo odločali, ali se bodo cepili, je opozorila.

Beovićeva o prihodnosti s cepljenjem

Kaj pa prihodnost? Nas lahko reši cepljenje? Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je v dvomih, pa ne zaradi cepljenja samega, temveč odklonilnega odnosa dela prebivalstva do te dejavnosti. Spomnila je, da je Slovenija med slabšimi državami že po precepljenosti proti gripi in glede na podatke pričakuje, da bo podobno tudi pri covidu-19. V primeru, da ne bomo dosegli vsaj 60-odstotne precepljenosti prebivalstva, se bo treba še naprej držati "nefarmakoloških" ukrepov, kot so maske, držanje razdalje, higiena rok, in bomo naprej živeli v kombinaciji zaščitnih ukrepov. "Ampak to je izbira ljudi," je sklenila.

Kako bo potekalo cepljenje proti covidu-19