Izsledki raziskave so pomembni tako za razumevanje novega koronavirusa kot za znanstvenike, ki razvijajo cepivo.

Konec marca so v tržaški pediatrični bolnišnici in porodnišnici Burlo Garofolo testirali vse zaposlene: 17 odstotkov od skoraj 800 opravljenih testov je bilo pozitivnih oziroma je pokazalo prisotnost protiteles v krvi. Ko so čez tri mesece testiranje vseh ponovili, so protitelesa našli le še v odstotku krvi zaposlenih. A to še ne pomeni, da ne moremo govoriti o imunosti, pravi vodja raziskave, profesor medicine genetike Paolo Gasparini.

"V primeru virusnih obolenj pogosto obstajajo spominske celice, ki ob ponovnem stiku z virusom takoj spodbudijo razvoj protiteles," je dejal.

Zelo različen odziv na virus

Bergamo, ki je bil spomladi žarišče obolelosti, v drugem valu opaža manjšo okuženost, kar kaže na določeno odpornost, dodaja profesor. Testiranje vseh zaposlenih bodo v bolnišnici kmalu ponovili in tako preverili, koliko se jih je ponovno ali na novo okužilo. Veliko je še neznanega, saj se posamezniki zelo različno odzivamo, pravi profesor Gasparini. "Imamo primere, ki še teden ali deset dni po pozitivnem brisu ne razvijejo protiteles. Del teh razlik lahko zagotovo iščemo v genetskemu zapisu."

Ali gre odgovor za večjo obolelost moških kot žensk prav tako iskati v genetiki, bo morda znano po končani raziskavi, ki jo trenutno vodijo v sodelovanju s tržaško univerzo. Človeštvo se je v preteklosti že spopadalo z usodnimi virusi, spomni profesor, ki je spomladi covid-19 prebolel brez večjih težav.

"Zagotovo je to naravni virus. Tisti, ki so narejeni v laboratoriju, so hibridi. Ko razvozlamo njihov zapis, prepoznamo sestavo tistih, na katere je vplivala človeška roka," je dejal.

Med nami krožijo različni virusi, na katere smo se skozi čas že prilagodili, dodaja profesor, ki je prepričan, da bomo utrjeni dobili tudi tokratno bitko.