Pogovor za Odmeve
Nacionalna raziskava o razširjenosti covida-19 v Sloveniji je želela odgovoriti na tri glavna vprašanja: koliko ljudi v Sloveniji je v tem trenutku okuženih z virusom SARS-CoV-2, kolikšen delež med njimi je nesimptomatskih in sploh ne vedo, da so okuženi, ter koliko ljudi v Sloveniji je prišlo v stik z virusom SARS-CoV-2 in bolezen covid-19 že prebolelo.
Izsledke prve faze raziskave je na novinarski konferenci povzel glavni in odgovorni raziskovalec Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Kot je pojasnil, so bila protitelesa proti novemu koronavirusu odkrita pri 41 od 1318 ljudi, ki jim je bil odvzet vzorec krvi, kar znaša 3,1 odstotka. "Lahko sklepamo, da je do prejšnjega tedna v stik z novim koronavirusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije," je povedal Poljak. Med 41 ljudmi s protitelesi sta bili dve aktivno okuženi osebi – ena novoodkrita in ena z že predhodno potrjeno okužbo. Od preostalih 39 ljudi, pri katerih so bila odkrita protitelesa na novi koronavirus, jih je okoli 65 odstotkov navajalo vsaj en simptom okužbe.
Skupno se je na vabilo k raziskavi od 3000 povabljenih sicer odzvalo 1368 ljudi – 1367-im je bil odvzet bris, 1318 od sodelujočih pa tudi vzorec krvi. Sodelovanje je zavrnilo 448 ljudi, 1146 pa se jih na vabilo ni odzvalo.
Vzorec je reprezentativen
"Vzorec naše raziskave je bil dovolj velik, da smo lahko z 98-odstotno gotovostjo prepričani, da je prekuženost prebivalcev Slovenije med 2 in 4 odstotki," je povedal Mario Poljak in dodal, da bi povečanje velikosti vzorca raziskave zanemarljivo zmanjšalo negotovost, a bistveno povečalo ceno in trajanje raziskave.
"Izbor je naredila Fakulteta za družbene vede in pri tem upoštevala stratifikacijo po spolu, geografiji Slovenije in starosti. Vzorec je, kar se tega tiče, reprezentativen," je pojasnil Blaž Zupan z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko. Ob FDV-ju je imel ključno vlogo pri izbiri reprezentativnega vzorca prebivalcev tudi Statistični urad RS. "Razvidno je, da povečanje števila sodelujočih zanemarljivo vpliva na rezultate," je potrdil tudi Zupan "Odgovor na vprašanje, ali je bil vzorec premajhen, je, da je bil povsem pravšnji," je dodal.
Prva raziskava prekuženosti na reprezentativnem vzorcu
Kot je povedal Miroslav Petrovec, vodja raziskave in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, je raziskava pomembna iz več razlogov – glede na dosegljive podatke je prva na svetu z uporabo metod za merjenje protiteles proti novemu koronavirusu podala rezultat, ki je bil izmerjen na reprezentativni populaciji neke države. Poudaril je, da je raziskava prva na svetu uporabljala združeni diagnostični pristop ugotavljanja prekuženosti in trenutne okuženosti.
"Raziskava je bila izvedena v rekordnih dveh tednih," je ob tem opozoril Petrovec. Za hitro izvedbo študije je bila zaslužna tudi ekipa z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko. Kot je pojasnil Blaž Zupan, so razvili aplikacijo, ki je informacijsko podprla celotno študijo in omogočila, da so shranjeni podatki varni.
Druga faza raziskave jeseni
Kot je opozoril Mario Poljak, raziskava še ni končana. "V naslednjih tednih bomo na 14 dni prek telefonskih pogovorov spremljali stanje teh oseb in temu primerno tudi ukrepali s ponovnimi brisi in analizami," je povedal Poljak. Oktobra sledi druga faza raziskave, ko bodo preiskovanci ponovno pozvani k oddaji vzorca krvi. S primerjavo vzorcev v aprilu in oktobru bodo raziskovalci ugotovili, kaj se zgodi v poletju, ko pričakujemo tudi največje migracije prebivalstva. "Rezultati nas bodo pripravili na novo zimsko sezono oziroma čas, ko so značilne številne respiratorne okužbe zgornjih dihal, za katere so krivi različni povzročitelji – od virusa gripe, respiratornega sincicijskega virusa do starega in novega koronavirusa," je pojasnil Poljak.
Tako o imunosti kot o cepivu še veliko neznank
Avtorji raziskave so opozorili, da iz študije nikakor ne moremo sklepati, da je novi koronavirus nepomemben, stopnja smrtnosti pa nizka, prav tako ni mogoče delati primerjav s sezonsko gripo. Smrtnost v Sloveniji po besedah Poljaka sicer ne odstopa bistveno od primerljivih evropskih držav, a je ob tem opozoril, da so primerjave otežene zaradi različnega beleženja smrti po državah.
Prav tako še vedno ni jasno, ali je človek, ki je prebolel koronavirusno okužbo, tudi odporen proti vnovični okužbi z novim koronavirusom. Marsikatera virusna okužba povzroči imunost za celo življenje, pri tem pa so izjema koronavirusi. Pri tistih, ki so že dlje časa prisotni v našem okolju, je imunost po okužbi šibka in kratkotrajna. "Kako bo z novim, ne vemo," je opomnil Poljak.
"Na podlagi trenutnih raziskav, v sklopu katerih spremljamo posameznike, ki imajo v telesu ustrezna protitelesa, bomo v prihodnosti izvedli, ali se razvije imunost. Enako velja tudi za cepivo," je pojasnil Poljak. Razložil je, da obstaja možnost, da bo cepljenje sprožilo imunost, vendar se ne ve, kako dolgotrajna in učinkovita bo. "Veliko upanje je, da bo cepivo rešilo težavo koronavirusa, a to se še ne ve," je dejal glavni in odgovorni raziskovalec Poljak.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
