Popoldne se je namreč zastavilo vprašanje, ali strokovna skupina za covid-19, ki vladi svetuje pri sprejemanju ukrepov, sploh še deluje. Bojana Beović je za Odmeve potrdila, da še vodi strokovno skupino, imenovanje ni bilo preklicano in da bodo v skupini pravočasno obveščeni, ko se bo minister odločil za spremembo.

To so popoldne potrdili tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so pojasnili, da strokovna svetovalna skupina za covid-19, ki jo vodi Bojana Beović, ostaja v enaki sestavi kot zdaj. Minister Tomaž Gantar, ki je pristojen za imenovanje skupine, te še ni preoblikoval, na kar je sicer nakazal v preteklih dneh.

Po mnenju Beovićeve bi morale biti maske v urbanih okoljih še vedno obvezne

Od danes naprej nam na prostem ni treba več nositi maske, če vzdržujemo varno razdaljo. Skupina o tem ni bila vprašana, je razložila Beovićeva popoldne za Radio Slovenija, v urbanih okoljih pa bi moralo biti po njenem mnenju nošenje maske še vedno obvezno. "Ta sprememba je bila verjetno sprejeta zaradi težav, ki so se pojavljale pri inšpekcijskem nadzoru, in ljudi, ki so se pritoževali, ker niso hoteli nositi maske na popolnoma odprtem in samem, kar je seveda smiselno," je ocenila.

Če želimo, da bodo ukrepi uspešni, bomo morali povrniti zaupanje ljudi, nekaj škode do zdaj je bilo narejene, priznava: "Mislim, da je šlo za daljši proces spodbujanja nezaupanja in enačenje teh ukrepov z neko posebno željo po represiji."

Virus se pri nizki vlagi in temperaturi sicer slabše prenaša, vendar če smo v družbi in govorimo z ljudmi, je pametno imeti masko, pravi. "Pričakujemo izdatno poslabšanje zaradi praznikov in zaradi vremenskih razmer, sočasno pa lahko imamo prenose drugih respiratornih viroz," pa je odgovorila na vprašanje, kakšne razmere pričakuje po praznikih. Čakata nas še dva meseca zelo težkih časov, v katerih pa bomo morali nekako živeti, Beovićeva med drugim tudi meni, da bi morali otroci prve triade začeti pouk v šoli 4. januarja.

Sorodna novica Vlada podaljšala epidemijo za 30 dni, ukrepov čez praznike pa še ni dorekla

Število odmerkov cepiva, ki ga bo dobila Slovenija, se spreminja, ker tudi proizvajalec sam še ni pripravil dokončnega razdelilnika, koliko cepiv bo dejansko lahko zagotovil državam članicam EU-ja, je v izjavi za medije pojasnila sekretarka na direktoratu za zdravstveno varstvo ministrstva za zdravje Doroteja Novak Gosarič.

V prvi, simbolični pošiljki, v kateri bodo vse države članice dobile po dva transportna kartona cepiv, bo Slovenija dobila 5000 odmerkov cepiv. Temu naj bi sledile še dodatne količine, kako velike, pa še ne morejo vedeti. Končne številke tako še nimajo, pričakujejo, da jo bodo dobili enkrat do konca decembra.

Ministrstvo preverilo interes za cepljenje med zaposlenimi in stanovalci DSO-jev

Skladno s strategijo cepljenja, ki je nastala po zgledu tiste, ki jo je pripravila Evropska komisija, bo cepivo najprej zagotovljeno najranljivejšim, to so stanovalci domov za starejše. Poleg njih pa so po besedah Novak Gosaričeve v prvih vrstah tudi zaposleni v domovih ter zdravstveno in drugo osebje v bolnišnicah, ki so v tesnem stiku z bolniki s covidom-19. Na vrhu seznama za cepljenje so tudi starejši od 60 let, ki ne živijo v domovih za starejše, in kronični bolniki.

Sorodna novica Ali smo v Sloveniji pripravljeni na skladiščenje cepiva?

Ministrstvo je interes za cepljenje proti covidu-19 preverjalo med zaposlenimi in stanovalci domov za starejše. Interes med oskrbovanci domov za starejše je okoli 64 odstotkov, med zaposlenimi pa nekaj čez 30 odstotkov. Algoritem za razdeljevanje prvih odmerkov sicer še ni končan. Kot je še pojasnila, ni mogoče z gotovostjo reči, da bo načrt cepljenja odvisen samo od izkazanega interesa s prijavo prek spletne aplikacije ministrstva za javno upravo na portalu e-uprava.

Razdeljevanje cepiv v Sloveniji pa prevzema Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ta ima po besedah Novak Gosaričeve dolgoletne izkušnje s cepljenjem in z rokovanjem s cepivi. Shranjevanje prvih odmerkov pa je že zagotovljeno v ustrezni zamrzovalni omari v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Po poročanju Televizije Slovenija pa tam, kot kaže, o tem ne vedo še nič, saj so jim posredovali odgovor, da pogovori glede skladiščenja in možnosti distribucije še potekajo. Neuradno so izvedeli, da naj bi se NIJZ za skladiščenje cepiva dogovarjal tudi s podjetjem Salus, kjer so za Televizijo Slovenija potrdili, da so že naročili skrinjo za shranjevanje 35 tisoč odmerkov cepiva, prispela naj bi do konca leta. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa so informacijo o dogovorih zanikali.

Število novih okužb se znižuje, a komajda

V torek je bilo ob 6579 testih potrjenih 2107 koronavirusnih okužb. Delež pozitivnih testov je visok, 32-odstoten. Umrlo je 39 ljudi s covidom-19.

V ponedeljek so v bolnišnice sprejeli 117 novih covidnih bolnikov, odpustili so jih 128. Skupno je bilo hospitaliziranih 1251 covidnih pacientov, 33 manj kot dan poprej. Na intenzivni negi jih je bilo 211, je na novinarski konferenci vlade povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. V bolnišnicah je umrlo 22 covidnih bolnikov, dva v negovalnih bolnišnicah, v domovih za ostarele pa 15, skupaj 39. Delež okuženih je visok, je poudaril Kacin. V primerjavi s prejšnjim torkom je sicer okužb 32 manj. Število dnevnih okužb se torej znižuje, a zelo, zelo počasi.

Sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb po vladnih podatkih znaša 1477, 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1006. V domovih za ostarele so ozdraveli 204 stanovalci in 82 zaposlenih. Na novo okuženih je 134 stanovalcev in 56 zaposlenih.

Največji porast okužb je bilo v DSO-jih Sežana (24), Sinekura Vojnik (11) in Polzela (15). V posebnih socialnovarstvenih zavodih so zaznali 18 novih okužb.

Lejko Zupančeva: Umre 13 odstotkov hospitaliziranih

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc je predstavila stanje na ljubljanskem UKC-ju. Ta hip je tam hospitaliziranih 332 bolnikov. Med njimi je tudi nekaj porodnic.

Do ponedeljka prejšnjega tedna je bilo zaradi covida-19 skupno hospitaliziranih 2348 ljudi na UKC-ju LJ. Od tega jih je bilo 336 zdravljenih v intenzivni terapiji, torej 15 odstotkov. Ta delež se v zadnjem času kar precej povečuje, vse več ljudi potrebuje umetno predihavanje.

Še vedno je skoraj 50 odstotkov vseh sprejetih starejših ob 75 let. Povprečna starost bolnikov v drugem valu je celo višja, kot je bila v prvem. V prvem je bila 65 let, zdaj je 70. V celoti so bolniki v povprečju stari 69 let, je naštela Lejko Zupančeva.

Umrlih je bilo 298, kar je skupaj 13 odstotkov. Smrtnost se pravzaprav ne razlikuje kaj bistveno med prvim in drugim valom.

"Hodimo po tankem ledu"

"Kar se tiče razmer, hodimo po res tankem ledu. V zadnjih dneh imamo vtis, da se razmere vseeno mikroskopsko umirjajo. Nismo zelo optimistični, ampak posijal je en žarek svetlobe, ker vsako jutro še imamo kakšno posteljo rezerve in nismo popolnoma polni," je povedala predstojnica infekcijske klinike. Osebje že od začetka decembra praktično nima oddiha, dela v polni zaščitni opremi. Bojijo se izgorelosti ljudi. Vsem skupaj optimizem dviga napoved prihoda cepiva.

"Želimo si, da bi se jih cepilo čim več in si bomo za to zares aktivno prizadevali, da prepričamo še tiste, ki dvomijo o tem."

Na novinarsko vprašanje je komentirala krajšo sprostitev ukrepov, ki jo je uvedla vlada. Bi lahko zaradi tega prišlo do večjega poslabšanja? "To je seveda čisto odvisno od tega, kako se bodo ljudje vedli. Če bodo upoštevali tisto, kar je naloženo glede nošenja mask, razkuževanja rok in držanja distance, ne vidim večjih težav. Če bomo pa videli takšne prizore kot v prvem valu, ko so se kače vile pred določenimi trgovinami in so bili ljudje čisto natlačeni, se pa res bojim. Želela bi si, da vsak pri sebi naredi inventuro, kaj mora res opraviti zdaj in kako bo to naredil in kako bo sebe in druge zaščitil."

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager pa je dejala, da je glede na sedemdnevno število primerov zasavska regija skočila v slabše stanje glede na povprečje, tako da je kar nekaj regij slabših od slovenskega povprečja. "Pomemben je delež potrjenih primerov v 49. in 50. tednu glede na najverjetnejšo lokacijo okužbe, tako kot jih povedo anketiranci. V tem primeru smo zaznali več navedb o okužbi v skupnem gospodinjstvu, povečujejo se tudi zasebna druženja ter ko ljudje ne vedo, kje je prišlo do okužbe oziroma ne navedejo gibanja. Kumulativno za vse štiri tedne, odkar to podrobneje spremljamo, je največ okužb na delovnem mestu, v skupnem gospodinjstvu in "neznano". Zanimivo pa je, da se nam veča "odkrito povedani delež druženja"," je dodala.

V Pomurju vse več zapletov zaradi čakanja na kremiranje

Ob velikem številu umrlih bolnikov s covidom-19 v soboški bolnišnici od sredine oktobra primanjkuje mest v hladilnici, zato trupla hranijo tudi na soboškem pokopališču. Nekatere pomurske župane moti, da morajo druga pogrebna podjetja za hranjenje trupel v bolnišnici plačati 170 evrov soboški Komunali, kar naj bi bili nepotrebni stroški. Ne strinjajo se namreč z odlokom soboške občine, da je izvajalec 24-urne dežurne pogrebne službe javno podjetje Komunala Murska Sobota tudi v bolnišnici, saj naj bi Komunala morala v skladu z zakonom pokojnika odpeljati v svoje prostore, zdaj pa, čeprav pokojnik ostane v bolnišnici, zaračunava tudi storitev dežurne službe.

V Sežani večina okužb v tamkajšnjem domu upokojencev

V Občini Sežana so v zadnjih dveh dneh zabeležili povečano število okuženih z novim koronavirusom. Večino okužb so odkrili v Domu upokojencev Sežana, je povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. V sežanskem domu upokojencev je okuženih 71 od nekaj več kot 200 stanovalcev in 12 zaposlenih.

"Tam zaposleni vlagajo precejšnje napore, da bi vzpostavljene rdeče cone čim bolj zaprli. Vendar imamo v Sloveniji sedaj že toliko izkušenj z boleznijo, da vemo, da je težko ustaviti okužbo, ko pride v dom," je dodal Curk.

Tolikšno število okuženih so odkrili s sistematičnim testiranjem stanovalcev in zaposlenih, nekaj so jih testirali tudi še danes. Okužba je po Curkovih besedah v dom prišla z enim od zaposlenih ali pa z oskrbovancem, ki se je kot okužen vrnil iz bolnišnice, kjer so zdravili katero izmed njegovih primarnih bolezni.

Sicer pa se na območju regije stanje po drugih domovih za starejše umirja, saj so se v preteklih tednih povsod že srečali z okužbami. To velja tako za Dom upokojencev v Postojni, kjer so imeli številne okužbe stanovalcev, trenutno pa je okuženih le še 28 stanovalcev, čez dva dni pa jih bo še 16 manj. V Domu upokojencev v Cerknici imajo še 23 okuženih z novim koronavirusom, stanje se umirja tudi v Ilirski Bistrici.

Epidemiološko stanje nespodbudno tudi na Koroškem

"Število okuženih se še ne znižuje in čas je, da Korošci še enkrat stopimo skupaj in za naše skupno dobro poskrbimo za še bolj resno in odgovorno ravnanje," je v izjavi za javnost Korošce pozvala regijska delovna skupina za covid-19. "Stopimo skupaj, tako da smo narazen," so dodali.

Delovno skupino za covid-19 sestavljajo župani občin Črna na Koroškem, Muta in Ravne na Koroškem ter predstavniki stroke.

Koroška je po 14-dnevni pojavnosti aktivnih okužb na 100.000 prebivalcev med 12 slovenskimi regijami trenutno na petem mestu s 1212 primeri okužb. Prav tako je Koroška na petem mestu po sedemdnevnem povprečju novih primerov, ki za Koroško znaša 84 primerov, kažejo podatki Sledilnika za covid-19, ki zajemajo podatke do vključno torka.

V torek so nove okužbe potrdili v vseh koroških občinah, razen v občini Ribnica na Pohorju. Največ, to je 21 novih primerov, so v torek potrdili v slovenjgraški občini, sledijo ravenska z 19 novimi primeri, radeljska s 14 ter dravograjska in prevaljska s po 13 novimi primeri. Največje število aktivnih okužb ima slovenjgraška občina, skupno 216, najvišji delež aktivnih okužb med občani pa dravograjska. Tam je 154 aktivnih okužb, kar predstavlja 1,7-odstotni delež prebivalcev.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec imajo v zadnjih dneh nekaj manj hospitaliziranih bolnikov s covidom-19. Danes v bolnišnici zdravijo 42 bolnikov, med katerimi jih sedem potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti. Med bolniki je osem oskrbovancev domov za starejše. V torek so v domačo oskrbo odpustili pet oseb, ena oseba je umrla. Zaradi okužb z novim koronavirusom je z dela odsotnih 37 zaposlenih v bolnišnici, so popoldne sporočili iz bolnišnice.

MMCŽivo...