"Delež tistih, ki so pozitivni, je izredno, izredno visok, večinoma od 25- do 30-odstoten. Epidemijo pa dobro obvladujemo, ko je ta delež od 3- do 5-odstoten. Od te številke smo še daleč. Vseeno pa verjamem, da se bo vendarle v naslednjih dneh stvar spremenila," je povedal v pogovoru za TV Slovenija.

Dokler se ne bodo bolnišnice odprle tudi za bolnike, ki nimajo covida-19, bo moj nasvet, da je treba z ukrepi nadaljevati, še pravi.

Več v pogovoru.

Dnevno število novih okužb zadnje dni narašča nekoliko počasneje. Kako ocenjujete razvoj epidemije?

Smo v tednu, ko pravzaprav težko rečemo, kam se premikamo. Nekako konec tega tedna smo pričakovali učinek zadnjih ukrepov, kar bi moralo krivuljo sploščiti, obrniti navzdol. Hkrati pa sem nekoliko skeptičen do podatkov, ki jih trenutno dobivamo. Pred tednom dni je število okuženih začelo presegati kapacitete testiranja. Številni zboleli niso sproti prihajali na teste, ampak šele čez nekaj dni, laboratoriji niso mogli vseh brisov obdelati in bile so težave z obveščanjem. Zato smo pred nekaj dnevi začeli komunicirati, da naj se tisti, ki niso zelo zboleli, imajo blage znake, izolirajo in ne hodijo na teste, da se bo lahko teste delalo za bolnišnice, zdravstvene delavce in pa tiste, ki test najbolj potrebujejo zaradi slabega zdravstvenega stanja. Zato ta številka, ki jo gledamo zadnjih nekaj dni, ne kaže tiste prave realnosti. Realnost odraža število bolnikov, ki pridejo dnevno v bolnišnice, in število bolnikov, ki dnevno umrejo. Čeprav imata obe številki nekaj zamika za številom okuženih, pa sta vendarle pravi kazalnik poteka epidemije, ker številni, ki so blago bolni ali asimptomatski, ne pridejo na teste. Tisti, ki so tako hudo bolni, da potrebujejo bolnišnično oskrbo, pa pridejo v bolnišnico, saj nimajo druge izbire. In tukaj imamo fiksno razmerje med na novo obolelimi in hospitaliziranimi. Zato lahko žal rečem, da z vidika ljudi, ki prihajajo v bolnišnice in umrejo, epidemija še daleč ni dosegla svojega vrha.

Sorodna novica V UKC Ljubljana odpirajo dodatne covidne oddelke, Gorenjska ostaja najbolj prizadeta regija

Kaj pa delež pozitivnih testov? Bojana Beović je včeraj povedala, da je dober podatek, da ta delež pada.

Vsi iščemo neko luč na koncu predora, da se malo opogumimo, da so ukrepi oziroma ravnanje državljanov ustrezni, da se bo epidemija obrnila navzdol. Delež tistih, ki so pozitivni, je izredno, izredno visok, večinoma od 25- do 30-odstoten. Epidemijo pa dobro obvladujemo, ko je ta delež od 3 do 5-odstoten. Od te številke smo še daleč. Vseeno pa verjamem, da se bo vendarle v naslednjih dneh stvar spremenila. Videli smo, ne samo po svojih izkušnjah iz prvega vala, ampak tudi v nekaterih drugih državah, da je mogoče to epidemijo obrniti v ugodnejšo smer, da število začne padati.

Kaj lahko o epidemiji torej sklepamo na podlagi podatkov o sprejemih v bolnišnico?

Sam sem po svoji naravi malo bolj previden in bom takrat, ko bo število na novo hospitaliziranih doseglo vrh, rekel, zdaj pa nam je uspelo potek epidemije obrniti navzdol. Tega za zdaj še ni videti, upamo pa, da bo v enem tednu. Kar se tiče števila okuženih, pa, kot sem rekel, morda to niso ravno pravi podatki. Smo pa morda lahko nekoliko optimistični, da ne bodo šle številke še bolj strmo v nebo.

Kaj trenutni podatki pomenijo za načrtovanje ukrepov? Vlada bo vsak teden odločala, ali bo ukrepe še podaljšala, sprostila ali pa zaostrila. Kaj ji boste svetovali kot član strokovne skupine ministrstva za zdravje?

Kaj bo vlada sklenila, ne vem. Moj nasvet pa bo naslednji. Dokler ne pripeljemo števila okuženih v normalno območje, torej do dvomestnih številk, ki jih bomo lahko obvladovali z epidemiološko službo, s sledenjem stikov, dokler se ne bodo bolnišnice odprle tudi za bolnike, ki nimajo covida 19, bo moj nasvet, da je treba ukrepe nadaljevati.

Te, ki že veljajo?

Tako je.

Ne boste pa predlagali novih ukrepov?

Zaostritev ne predlagam, ker mislim, da so ti ukrepi dovolj dobri in imajo potencial, da obrnejo epidemijo. Se jih pa morajo državljani držati. Če vlada sprejme še bolj rigorozne ukrepe, a se jih državljani ne bodo držali, potem ne bodo imeli – razen slabe volje – nobenega pozitivnega učinka.

Sorodna novica IJS: Število hospitaliziranih naj bi doseglo vrh okoli petka, ko naj bi jih bilo približno 960

Vem, da so napovedi zelo nehvaležne, pa vseeno. Kaj pričakujete, kaj napovedujejo statistični modeli? Kdaj bi lahko bili vidni učinki in bi ukrepe lahko začeli opuščati?

Z dobrim sodelovanjem ljudi se lahko potek epidemije v dveh inkubacijskih dobah, torej dvakrat 14 dni, obrne v tako smer, da bodo številke na novo okuženih zelo nizke. Si upam špekulirati, da tudi dvomestne. Če bo res sodelovanje. Takrat lahko začnemo izvajati ukrepe, ki bodo spodbujali dejavnosti, zaradi katerih ljudje dobijo svoje plače, služijo kruh, tudi o šolah se bomo lahko pogovarjali. To so torej prioritetne stvari. Zagotovo se še ne bomo mogli pogovarjati o zabavah, nočnih klubih. Če pa pravega sodelovanja ni, pa tudi dve inkubacijski dobi ne bosta pomagali. Potem se je del prebivalcev zaman trudil.

Dve inkubacijski dobi od sprejetja ukrepov?

Od takrat, ko se prebivalci začnejo teh ukrepov res držati. Ko so sprejeti, še ne pomeni, da se bo epidemija kar ustavila. Ko jih začnejo ljudje izvajati, in to velika večina. Ne samo polovica ali pa dve tretjini. Od takrat naprej se začne učinek teh ukrepov poznati. Spomladi smo videli, pa tudi v drugih državah, da se je dalo v dveh inkubacijskih dobah narediti veliko in tudi družbo do neke mere odpreti. Če pa imamo samo dve inkubacijski dobi rigoroznih ukrepov, državljani pa iščejo poti, kako se tega ne držati, pa nismo s strogimi ukrepi naredili nič ali pa zelo malo.

Se vam torej zdi, da se večina državljanov ukrepov dovolj drži?

Nikoli ni prepozno za tiste, ki se ne. Številne pa vidim, da se popolnoma drugače vedejo, kot so se pred mesecem dni. Tudi takrat, ko grem po cesti v svojem kraju, vidim, da je drugače, kot je bilo. V začetku prihodnjega tedna pričakujemo, da se bo tudi v številkah poznalo, če bodo ti ukrepi delovali. Žal pa to sovpada tudi s spremenjenim načinom testiranja. Kot sem že povedal, je zame najpomembnejši podatek o na novo hospitaliziranih in umrlih.

Koliko novih bolnikov vsak dan sprejmete v vaši bolnišnici?

Pri nas se število bolnikov vsak dan veča. V petek smo odprli nov oddelek, ki bo verjetno v ponedeljek poln. Nekaj postelj je še na tem oddelku, ampak jutri bo verjetno poln. Razširili smo tudi kapacitete intenzivnega oddelka, ki pa je popolnoma poln. Če bi želeli še nekaj dodatnih postelj odpreti, potrebujemo še nekaj opreme, ki še ni prišla v hišo. Da, skrb vzbujajoče je.

Katere opreme primanjkuje? Ventilatorjev, monitorjev?

Tako je, monitorjev.

Kdaj pričakujete to opremo, obstaja zaloga v blagovnih rezervah ali jo zdaj naročate sami?

Je naročena, čakamo na dobavo, najverjetneje pa si jo bomo morali nekje izposoditi.

Kaj to pomeni za zdravljenje najhuje bolnih? Ali to pomeni, da ne morete sprejeti nikogar?

Seveda. Intenzivna postelja potrebuje več stvari. Osebje, ventilator, monitor in črpalke za zdravila. To je standardna oprema intenzivne postelje. Če česa od tega ni, bolnika ni mogoče ustrezno zdraviti.

Vaš intenzivni oddelek je torej poln, dokler ne dobite monitorjev, ne boste več sprejemali bolnikov?

Dokler ne rešimo težave z monitorji, ne moremo širiti kapacitet intenzivnega oddelka.

Kdaj pričakujete to opremo?

Jutri zjutraj gremo v akcijo, da to opremo dobimo.

Kaj pa kader?

Nihče nima dovolj osebja, kader prerazporejamo. Na najlažja delovna mesta dajemo tudi prostovoljce Rdečega križa, študente. Na zahtevnejša delovna mesta pa premeščamo osebje, ki seveda ni popolnoma vešče dela na intenzivnem oddelku, ampak lahko v mešani ekipi odigra vlogo.

Nihče od vaših zaposlenih pa ni trenutno na čakanju, ker je prekinjen del programa?

Ne. Vse programe, ki jih ukinjamo, ukinjamo zato, da jih spreminjamo v covidne oddelke. Dokler te potrebe ni, drugi programi tečejo.

Vam bodo pomagali tudi okoliški zdravstveni domovi, kot jih je pozvalo ministrstvo za zdravje?

Želeli bi si, realno pa na to ravno ne računamo. Tukaj so še ustanove, ki zelo potrebujejo to pomoč, to so domovi za starejše, tudi oni se nekako zanašajo na centre za krepitev zdravja, da bi torej dobili kader od tam.

Kakšna je trenutno struktura bolnikov, ki se zdravijo pri vas?

Starostna struktura bolnikov je povprečno od 60 do 65 let. Imamo tudi mlajše, na intenzivnem oddelku smo imeli tudi 42 let starega bolnika. Številni, ki so trenutno v bolnišnici, sicer hodijo v službo ali pa so mlajši upokojenci. Seveda je pa nekaj tudi stanovalcev domov za starejše. Seveda pa ne moremo reči, da so to samo ljudje v zadnjih letih sicer zelo dolgega življenja.