Po oceni sodelujočih v pogovoru STAkluba je bila epidemija preskusni kamen za krhko slovensko zdravstvo, ki pa jo je s prilagodljivostjo uspelo prestati. Ob tem so pozvali k vlaganju v zdravstveni sistem.

Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana je opomnila, da je delo slovenskega zdravstvenega sistema med epidemijo treba gledati tudi z vidika razpoložljivih kadrovskih in materialnih virov. "Povprečna evropska država ima za petino zdravnikov več kot Slovenija. Potrebovali bi dodatnih 1500 zdravnikov, vsaj 400 v družinski medicini," je poudarila v spletnem pogovoru STAkluba.

Obstoječe kadre so morali prerazporediti na nova delovišča, nenujne oddelke so zaprli, a dostop do zdravstvenih storitev je bil še vedno mogoč. "Izjava, da so zdravstveni domovi zaprti, objektivne kritike ne prenese," je dejala družinska zdravnica. Ob tem je ugotavljala, da so nekateri z obiskom zdravnika odlašali ne samo zaradi strahu pred okužbo z novim koronavirusom, ampak tudi zaradi obzirnosti, češ da ne bodo dodatno obremenjevali zdravstva. Po njeni ugotovitvi je morda tudi razlog, da so se pri nekaterih kronične bolezni poslabšale.

Kot je poudarila Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta Ljubljana, je bilo lani spomladi med prvim valom epidemije odkritih bistveno manj bolnikov z rakom, v obdobju od junija do septembra pa je število novih bolnikov približno enako kot v primerljivem obdobju leto prej. Z oktobrom je število novih diagnoz ponovno začelo upadati, tako da je bila v celem letu lani prijavljena tretjina rakastih obolenj manj kot običajno.

"Slovenija je zdržala, ker se je zdravstvo zelo solidarno organiziralo"

Kardiolog Aleš Blinc s kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je spominjal, da je bila v prvem valu epidemije glavna težava strah pred neznanim, saj je bilo takrat, sploh v primerjavi z jesenskim valom, število koronavirusnih okužb pri nas minimalno. Po njegovih besedah je bil drugi val "grozljiv", Slovenija pa po prizadetosti v svetovnem vrhu. "Slovenija je zdržala, ker se je zdravstvo zelo solidarno organiziralo," je pojasnil.

So pa zaradi reorganizacije zdravstva so zelo dolgo na oskrbo čakali drugi bolniki, tudi tisti s kroničnimi boleznimi, je opozoril. Trenutno tako opažajo večjo obremenitev na urgenci, ki je po besedah Blinca za okoli 20 odstotkov bolj zasedena, kot je bila pred epidemijo. Kljub temu da je zaradi covida-19 hospitaliziranih vse manj bolnikov, pa del zdravnikov še vedno dela na covidnih oddelkih, zato vsega naenkrat ne morejo nadomestiti.

Število pritožb zdravnikov strmo narašča

Nezadovoljstvo z dostopom do zdravstvene oskrbe se kaže tudi v številu pritožb bolnikov, ki po navedbah zastopnice pacientovih pravic v Ljubljani Duše Hlade Zore strmo narašča od konca lanskega leta. Kot je poudarila, so bolniki nezadovoljni s pomanjkanjem osebnega stika predvsem z izbranimi osebnimi zdravniki, kar na bolnike deluje stresno, saj se bojijo, da bi zdravnik kaj spregledal in jim postavil napačno diagnozo. Prav tako so nezadovoljni z zaostanki in podaljševanjem čakalnih dob, pri čemer se po besedah zastopnice med ljudmi porajajo dvomi, ali je to res samo posledica epidemije. V porastu so tudi pritožbe o neprimernem odnosu med zdravstvenimi delavci in sodelavci ter bolniki.

Ob tem so zdravniki v današnji razpravi poudarili tudi pomen telemedicine, ki sicer ne more nadomestiti stika v živo, lahko pa skozi obravnavno na daljavo rešijo veliko zadev, predvsem administrativnih.

Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji je z epidemijo covida-19 po mnenju Nene Kopčavar Guček sicer dokazal, da je kljub krhkosti dovolj prilagodljiv, da je vzdržal. Ob tem so vsi sogovorniki poudarili, da je še veliko prostora za spremembe, saj brez velikih naložb v materialne vire in kadrovske krepitve ne bo šlo, tudi v z vidika razvoja in inovacij.