Zaradi vse pogostejših govoric o pojavu možganskih kapi v tednih po tem, ko je posameznik cepljen, smo na nevrološko kliniko v Ljubljani naslovili vprašanje, ali od 27. decembra 2020, ko se je v Sloveniji začelo cepljenje proti covidu-19, zaznavajo povečano število možganskih kapi, ki bi odstopalo od večletnega povprečja.

"V obdobju najbolj množičnega cepljena v zgodovini samostojne Slovenije od decembra do danes nismo na nevrološki kliniki ne z empiričnim opazovanjem ne z analizo podatkov zaznali kakršnega koli prirasta primerov možganske kapi," je za MMC pojasnil Igor Rigler, vodja službe za urgentno nevrologijo na UKC-ju Ljubljana.

Sorodna novica Na nevrološki kliniki zdravili 50-letnico s krvnim strdkom. Bolnica je okrevala.

Med posamezniki, ki so doživeli možgansko kap, so seveda tudi cepljeni

Da se število primerov možganskih kapi ni povečalo, potrjujejo podatki o diagnozah v urgentni ambulanti in vzrokih za hospitalizacijo za več let nazaj. "Seveda so bili med posamezniki, ki so doživeli možgansko kap, tudi cepljeni (ravno tako kot necepljeni), vendar smo neposredno povezavo s cepljenjem lahko vzpostavili le pri eni ženski, cepljeni z AstraZeneco."

Gre za primer 50-letnice z znaki možganske kapi, ki so jo na nevrološki kliniki v Ljubljani sprejeli aprila letos. Ker so zdravniki simptome takoj prepoznali, so jo ustrezno zdravili in bolnica je okrevala. "Imela je znan in v strokovni literaturi opisan sindrom krvnih strdkov ob vektorskih cepivih, ki je izjemno redek stranski učinek cepljenja. Pojavlja se pri tako majhnem številu posameznikov, da ga statistika na slovenski populaciji ne more zaznati," pojasnjuje Rigler.

Na nevrološki kliniki pri vsakem bolniku zapišejo, s katerim cepivom se je cepil

"Pri vsakem bolniku, ki je sprejet v bolnišnico, zapišemo tudi, s katerim cepivom je bil cepljen oziroma, ali je sploh cepljen," zagotavlja Rigler in ponovno poudari, da primerov, ko bi možgansko kap lahko pripisali cepljenju, razen pri omenjeni gospe, letos niso imeli.

"Spomladi smo imeli izrazit porast obiskov na nevrološko urgenco, ki je bil posledica velikega strahu pred morebitnimi stranskimi učinki cepljenja. Ljudje so imeli razne simptome, ki so bili, po naši presoji, največkrat posledica pretirane zaskrbljenosti, ki jo vzbujajo številne dezinformacije v javnosti," je še dodal RIgler.

Podatki NIJZ-ja o stranskih učinkih po cepljenju proti covidu-19*

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v začetku meseca izdal redno poročilo o prijavah neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 za obdobje od 27. decembra 2020 do 1. avgusta 2021. Prijave neželenih učinkov spremljajo za vsa štiri cepiva, ki so na voljo v Sloveniji: cepiva proizvajalcev Pfizer, Moderna in AstraZeneca ter za cepivo Janssen. Toda kot opozarjajo na NIJZ-ju, se podatki o neželenih učinkih nanašajo na neželene dogodke, opažene po cepljenju. To pa ne pomeni, da so vsi prijavljeni neželeni dogodki vzročno povezani s cepivom ali cepljenjem, temveč so lahko le v časovni povezavi s cepljenjem. "Pri oceni vzročne povezave med cepivom in določenim učinkom se upoštevajo tudi številni drugi dejavniki, kot sta zdravstveno stanje in anamneza bolnika," opozarjajo.

Do 1. avgusta so na NIJZ skupno prejeli 155 prijav resnih neželenih učinkov v časovni povezavi s cepljenjem. Dotlej je bilo s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 920.073 prebivalcev. To pomeni, da je resne neželene učinke do 1. avgusta prijavilo le 0,017 odstotka tistih, ki so prejeli vsaj en odmerek cepiva, pa še ti niso nujno povezani s cepljenjem.

Cepivo proizvajalca Pfizer/Biontech

Do prvega avgusta so v Sloveniji skupno porabili 1.095.748 odmerkov cepiva Pfizer/Biontech (v številko sta vključena prvi in drugi odmerek cepiva). Skupno je bilo prijavljenih 3.950 neželenih učinkov, od tega je bilo 87 resnih neželenih učinkov, ki predstavljajo 2,2 odstotka vseh prijav neželenih učinkov. Pri čemer naj opozorimo, da je bil s cepivom tega proizvajalca precepljen najstarejši del populacije, torej starejši od 65 let. Hkrati je tudi daleč največ ljudi v Sloveniji cepljenih s prav tem cepivom.

• Smrti: pri osemnajstih ljudeh s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. V prvem primeru je na dan cepljenja prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ugotovili so srčni infarkt, naslednji dan je človek umrl. V drugem primeru je prišlo do nenadne smrti 12 dni po cepljenju pri človeku s predispozicijo zaradi hudega kroničnega obolenja srca. V tretjem primeru je bil človek cepljen v času inkubacije covida in zato je zbolel za pljučnico, zaradi katere je umrl. V četrtem primeru je prišlo do smrti osem dni po cepljenju zaradi srčnega infarkta ob okužbi nejasnega izvora. V petem primeru je prišlo do smrti zaradi možganske krvavitve 21 dni po cepljenju pri človeku na antikoagulantni terapiji, ki je v preteklosti že prebolel možgansko kap. V šestem in sedmem primeru je prišlo do nenadne srčne smrti pri dveh starejših ljudeh, ki sta imela številne zdravstvene težave. V osmem primeru je prišlo do smrti starejšega človeka šest dni po cepljenju zaradi masivne pljučne embolije ob trombozi globokih ven goleni. Komisija pri ministrstvu za zdravje je vseh osem primerov obravnavala in zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Drugi primeri pa so še v fazi preiskav.
• Hospitalizacija: obravnavanih je bilo tudi trinajst prijav resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V dvanajstih primerih (kolaps nekaj ur po cepljenju zaradi prebolevanja covida, (prehodna) možganska kap, prsna bolečina, levkemija/limfom, spontani pnevmotoraks, akutni miokardni infarkt, epileptični napad in globoka venska tromboza) povezava s cepljenjem ni bila verjetna. V enem primeru pa je bila povezava ocenjena kot mogoča (manjša možganska kap, ki bi bila lahko posledica bolezni žilja ali bolezni srca ali cepljenja).
  Primeri, zaradi katerih je bila prav tako potrebna hospitalizacija, a so še na stopnji zbiranja podatkov: alergična reakcija, anafilaksija, povišana temperatura in slabost, venska tromboza, pljučna embolija, (prehodna) možganska kap, poslabšanje srčnega popuščanja, akutni miokardni infarkt, srčni zastoj, motnje srčnega ritma, miokarditis, epileptični napad, hud glavobol, trombocitopenija, nevrološki izpadi po levi strani, tromboza kavernoznih sinusov, sprememba v vidnem polju, delirij, okluzija arterije v nogi, nekrotizirajoči vaskulitis in hepatitis.

Cepivo proizvajalca Moderna

Do prvega avgusta so v Sloveniji skupno porabili 176.018 odmerkov cepiva proizvajalca Moderna (v številko sta vključena prvi in drugi odmerek cepiva). Skupno je bilo prijavljenih 444 neželenih učinkov, od tega je bilo 14 resnih neželenih učinkov, ki predstavljajo 3,2 odstotka vseh prijav.

• Smrti: pri treh starejših ljudeh s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. Kot kaže, je bil v prvem primeru človek cepljen v času inkubacije covid in je zato zbolel za pljučnico, zaradi katere je umrl, povezava s cepljenjem ni verjetna. Druga dva primera sta še v fazi preiskave.
• Hospitalizacija: obravnavan je bil primer kolapsa ob splošni oslabelosti po cepljenju, zaradi katerega je bila potrebna hospitalizacija. Povezava s cepljenjem je mogoča.
  Primeri, zaradi katerih je bila prav tako potrebna hospitalizacija, a so še v fazi zbiranja podatkov: venska tromboza, pljučna embolija, občutek težkega dihanja, (prehodna) možganska kap, akutni miokardni infarkt in miokarditis.
  

Cepivo proizvajalca AstraZeneca

Do prvega avgusta so v Sloveniji skupno porabili 316.507 odmerkov cepiva proizvajalca AstraZeneca (v številko sta vključena prvi in drugi odmerek cepiva). Skupno je bilo prijavljenih 3.039 neželenih učinkov, od tega je bilo 51 resnih neželenih učinkov, ki predstavljajo 1,7 odstotka vseh prijav.

• Smrti: pri sedmih ljudeh s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju. V enem primeru je smrt nastopila pri človeku z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi, povezava s cepljenjem ni verjetna. Drugi primeri so še v fazi preiskav.
• Hospitalizacija: obravnavanih je bilo deset prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V šestih primerih (bolečina v prsih, tromboza pri bolniku z napredovalim rakom, pankreatitis, tromboza in pljučna embolija) povezava s cepljenjem ni bila verjetna. V enem primeru je po cepljenju prišlo do alergične reakcije (koprivnice z otekanjem), povezava s cepljenjem je verjetna. V treh primerih (parestezije in izguba moči v okončinah ter trombocitopenija in dve globoki venski trombozi brez drugih dejavnikov tveganja) je povezava s cepljenjem mogoča.
  Primeri, zaradi katerih je bila prav tako potrebna hospitalizacija, a so še v fazi zbiranja podatkov: alergična reakcija, motnje srčnega ritma, miokardni infarkt, srčni zastoj, perikarditis in miokarditis, venska tromboza, pljučna embolija, tromboza možganske arterije s trombocitopenijo, tromboza arterije, trombocitopenija, aseptični meningitis, encefalopatija, epileptični napad, Stillova bolezen, otekanje in porast telesne teže, mravljinčenje in splošno slabo počutje, bruhanje ter otekanje nog in trebuha.
  

Cepivo Janssen

Do prvega avgusta so v Sloveniji skupno porabili 71.515 odmerkov cepiva Janssen, pri katerem zadostuje le en odmerek. Skupno je bilo prijavljenih 331 neželenih učinkov, od tega so bili trije neželeni učinki prepoznani kot resni in predstavljajo 0,9 odstotka vseh prijav neželenih učinkov.

• Smrti: pri enem človeku je po cepljenju prišlo do smrti zaradi tromboze s trombocitopenijo. Komisija je ocenila, da je povezava s cepljenjem gotova. Gre za smrti žene slovenskega diplomata v Bruslju 21. maja.
• Hospitalizacija: možganska kap in venska tromboza. Primera sta še v fazi zbiranja podatkov.

  ---

  *Podatki so iz poročila NIJZ-ja z naslovom: Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju proti covid-19 v Sloveniji: podatki o prijavah neželenih učinkov po cepljenju proti covid-19, posredovanih na NIJZ v obdobju 27.12.2020 – 1.8.2021