Kaj že vemo o SARS-CoV-2? V čem se razlikuje od SARS-a ali MERS-a? Kako nalezljiv je in kako smrtonosen? Kako se lahko okužimo?
Sars-CoV-2 je nov virus. Prvič so ga opazili na Kitajskem decembra lani. Še vedno se moramo veliko naučiti o njem. Spada med koronaviruse. Eden od njih je virus SARS, ki je pred skoraj dvema desetletjema povzročil epidemijo hudega akutnega respiratornega sindroma na Daljnem vzhodu. Leta 2012 se je pojavil koronavirus MERS-CoV, ki je povzročal težave na Bližnjem vzhodu. Oba virusa sta se na človeka prenesla z živali in povzročata zelo hude okužbe dihal. Obstajajo tudi sezonski koronavirusi, ki povzročajo navadni prehlad. To je veliko milejša okužba, ki jo večina ljudi komaj opazi, pri ljudeh z že obstoječimi zdravstvenimi težavami pa je lahko tudi hujša. Vse kaže, da je novi koronavirus SARS-CoV-2 nekje vmes med tema večjima skupinama koronavirusov. Jasno je tudi že, da se prenaša s človeka na človeka, okužbe se širijo na dva načina. Večina prenosov je kapljičnih, torej zaradi kašljanja ali kihanja, nekateri oboleli pa so se okužili tudi ob stiku z onesnaženimi površinami – to je kontaktni prenos. Iz tega sledi, da lahko širjenje okužbe najučinkoviteje preprečujemo z dobro higieno kašlja in dihanja ter z rednim umivanjem rok.

Virus pri nekaterih okuženih povzroči zelo nevarno okužbo, pri večini ljudi pa se razvijejo le milejši simptomi koronavirusne bolezni 19. Prav tako že vemo, da precejšen delež obolelih potrebuje bolnišnično oskrbo. Nekateri od njih potrebujejo tudi mehansko pomoč pri dihanju, sicer jim grozi smrt. Najbolj rizična skupina so starejši pacienti in pacienti s pridruženimi boleznimi.

Simptomi koronavirusne bolezni 19 so podobni simptomom gripe, vendar je med njimi tudi precej razlik. Katere so glavne razlike med boleznima?
Covid-19 in gripa sta virusni okužbi dihal s podobno klinično sliko. Obe povzročata simptome akutnega respiratornega sindroma, predvsem kašljanje in povišano telesno temperaturo. Pri covidu-19 se redkeje pojavljata kihanje in zamašen nos, ki sta značilna za gripo. Še ena bistvena razlika je to, da covid-19 pogosteje povzroči obojestransko intersticijsko pljučnico, ki pri gripi ni tako pogosta. Naslednja bistvena razlika je, da še ne poznamo uspešne metode za zdravljenje covida 19.

Za gripo že imamo cepivo in druga zdravila, za covid-19 pa še ne. Zdravstveno osebje pri gripi lahko prepreči hujši potek bolezni in morebitno smrt. Še ena razlika je to, da se gripa pojavlja sezonsko, vsako leto. Večina ljudi je že bila okužena z virusom gripe, zato so proti njej delno odporni. In zato večina ljudi ne zboli za gripo vsako leto, zboli le del populacije. Čeprav je tudi sezonska gripa lahko zelo nevarna in vsako leto napolni bolnišnice, so njeni izbruhi navadno milejši. Težava pri SARS-CoV-2 je, da je to nov virus, zato še nihče nima protiteles zanj. Če pridemo v stik z virusom, se vsi lahko okužimo. Če se bo virus širil prehitro, nas bo večina zbolela za blažjo obliko bolezni, veliko ljudi pa bo hudo bolnih. Morali bodo v bolnišnico in številni bodo umrli. Zato nas covid-19 tako skrbi.

Koliko ljudi je lani umrlo zaradi drugih bolezni in okužb, ki jim je sledila še gripa? Nekateri trdijo, da pretiravamo, saj naj bi zaradi gripe umiralo več ljudi kot zaradi covida 19. Kako bi jim odgovorili?
To ni tako preprosto vprašanje. Najprej nas zanima stopnja smrtnosti. Ta nam pove, kolikšna je verjetnost, da boste po morebitni okužbi umrli ali zboleli za hujšo obliko bolezni. Čeprav raziskovalci v ugotavljanje stopnje smrtnosti vlagajo veliko truda, je še veliko neznank. Ne vemo, koliko je nesimptomatsko okuženih, zato je stopnjo smrtnosti zelo težko določiti. Če pogledamo vse, ki so imeli bolezenske znake, lahko sklepamo, da je tveganje za zaplete in smrt od 0,5- do 1-odstotno. Stopnja smrtnosti je veliko višja pri starejših. Pri pacientih, starejših od 50 let, se tveganje za smrt poveča, pri starejših od 70 ali 80 let pa je še posebej veliko. Pri otrocih in mladih odraslih je stopnja smrtnosti nižja, višja pa je pri tistih, ki imajo pridružene bolezni. Zdaj pa poglejmo še gripo. Na podlagi analiz pandemije gripe leta 2009 sklepamo, da je bila stopnja smrtnosti okoli 0,05-odstotna, torej veliko nižja, kot kažejo do zdaj znani podatki za covid-19. Če se bo novi koronavirus med populacijo širil prehitro, bi lahko umrlo veliko ljudi. Prav to nas najbolj skrbi, in zato priporočamo vse ukrepe, ki naj bi prispevali k upočasnitvi širjenja okužb po svetu.

Kako se lahko zaščitimo pred okužbo?
Širjenje virusa med ljudmi lahko z različnimi ukrepi pomagamo upočasniti vsi. Če pogledamo, kako se okužba prenaša, je najpomembnejše redno umivanje rok z milom in razkuževanje, prenos virusa pa preprečujemo tudi z ustrezno higieno kašlja in kihanja. To je zelo pomembno, saj tako lahko prav vsi prispevamo k preprečevanju okužb. Tudi ukrepi za izogibanje socialnih stikov lahko uspešno zajezijo širjenje virusa. Kolikor je mogoče, moramo omejiti tesne stike z drugimi, ponekod pa so zaradi koronavirusa celo omejili gibanje ljudi. Tretja zelo pomembna stvar pa je, da moramo, če pri sebi opazimo simptome okužbe in je covid-19 že v naši državi, o tem takoj obvestiti zdravstveno službo in se izogibati stikom z drugimi, da jih ne bi okužili. Vsem vladam tudi priporočamo, naj testirajo čim več morebitnih okuženih in vseh, ki so bili z njimi v stiku, da bi širjenje virusa čim bolj omejili.

Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije zdravi ljudje ne potrebujejo zaščitnih mask, te naj bi bilo celo nevarne. V Sloveniji smo uvedli obvezno uporabo zaščitnih mask v trgovinah in drugih javnih zaprtih prostorih.
Obrazne maske so seveda koristne. Najpomembneje je, da jih nosijo zdravstveni delavci. Ti so nujni za delovanje zdravstva, zato jih moramo zaščititi. Maske so zelo učinkovito sredstvo, s katerim se zdravstveni delavci varujejo pred okužbo.

Svetovna zdravstvena organizacija splošno uporabo zaščitnih mask odsvetuje. Maska nas varuje pred ljudmi z akutnimi dihalnimi obolenji, če jo nosijo, saj jim preprečuje, da bi okužili ljudi okoli sebe. Še vedno pa nimamo nobenega dokaza, da bi uporaba mask pri zdravih ljudeh nižala verjetnost okužbe. Odločitev o tem je prepuščena posameznim državam, najpomembneje pa je, da maske uporabljajo zdravstveni delavci.

Kako nalezljiva je koronavirusna bolezen 19 v primerjavi z gripo?
Objavljenih je bilo že več študij o tem, koliko ljudi v povprečju okuži vsak oboleli. Njihovi izsledki kažejo, da vsak okuženi virus prenese še na dva do tri druge ljudi. Covid 19 je nekoliko bolj nalezljiv kot sezonska gripa, pri kateri vsak oboleli okuži še 1,5 drugega človeka.

So okuženi res lahko kužni, še preden se pri njih pojavijo prvi simptomi?
To je zelo pomembno vprašanje. Čedalje več je dokazov, da so oboleli s koronavirusno boleznijo 19 najbolj kužni takrat, ko se pri njih pojavijo simptomi – torej prvih nekaj dni po okužbi, verjetno pa tudi še kakšen dan ali dva, preden se pojavijo hujši simptomi. Podobno je pri nekaterih pacientih z gripo, ki so prav tako kužni že malo prej, preden se pri njih razvijejo prvi znaki bolezni. To zelo zaplete boj proti širjenju virusa. Zato je tako pomembno, da poiščemo vse ljudi, s katerimi je bil okuženi v stiku, in jih damo v karanteno, da preprečimo nadaljnje širjenje virusa.

Kako odgovarjate na kritike nekaterih strokovnjakov, med njimi je tudi priznani nemški pulmolog dr. Wolfgang Wodarg, da ste zaradi virusa zagnali preveliko paniko, čeprav sploh še ne vemo, kako nevaren v resnici je ta virus?
Zelo pomembno je, da se izognemo paniki in se z epidemijo spopademo mirno in skupaj. Virus je nov, nenehno odkrivamo nove stvari o njem. Nujno si moramo posredovati vsa odkritja in se tudi učiti iz dobrih praks drugih. Če pogledamo državo, v katerih se je virus pojavil najprej, denimo severno Italijo ali Španijo, je jasno, da povzroči hude težave, če dovolimo, da se hitro širi med ljudmi. Veliko ljudi potrebuje zdravniško pomoč, veliko jih tudi umre. Seveda želimo preprečiti prav to, zato pozorno spremljamo, kaj se dogaja v najhuje prizadetih državah in kateri njihovi ukrepi so najučinkovitejši, da lahko potem svetujemo drugim. To je najpomembnejše, česar se moramo naučiti.

Kako se bo pandemija končala? Večina držav je uvedla zelo stroge ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Kaj se bo zgodilo, ko se bomo ljudje spet začeli družiti? Se bomo morali naučiti živeti z virusom? Kako?
Mislim, da še nihče ne pozna odgovorov na ta vprašanja. Vemo, da moramo to pandemijo jemati zelo resno. Tesno moramo sodelovati in storiti vse, kar lahko, da bi zajezili širjenje virusa in pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč. Prav tako se moramo čim bolje pripraviti na naslednje korake.

Je tudi SARS-CoV-2 sezonski? Kako bo nanj vplivala otoplitev? Bi lahko Italija ali Kitajska doživeli še drugi val okužb? Kdaj bomo dosegli vrh epidemije v Evropi?
Tudi teh odgovorov še ne poznamo. Nekateri epidemiološki modeli napovedujejo, da se bo po omilitvi ukrepov število okužb spet povečalo. Poiskati moramo najboljšo strategijo. Morali bomo biti zelo pozorni, da bomo okužene odkrili čim hitreje in preprečili nadaljnje širjenje okužbe med ljudmi. Druga zelo pomembna naloga pa je razvoj terapij in zdravil za zdravljenje koronavirusne bolezni 19, pa tudi cepiva, s katerim bodo ljudje postali imuni na virus. V prihodnjih mesecih bomo po vsem svetu še okrepili prizadevanja za razvoj cepiva, s katerim bomo ta virus premagali.

Kako dobro se je Evropa pripravila na epidemijo? Kako smo se odzvali – posebej glede na to, da smo lahko spremljali razvoj epidemije na Kitajskem?
Epidemija je velikanski izziv za vse države, po svetu se je razširila kot požar. Začela se je pred 13 tedni, pa poglejte, kje smo zdaj. Ogromno moramo še storiti, države pa so do zdaj že vzpostavile sledenje bolezni, povečale laboratorijske kapacitete za testiranje, uvedle sisteme za odkrivanje prvih primerov in ukrepe za preprečevanje nadaljnjih okužb. Storiti pa bomo morali še veliko drugega, ko se bo vse skupaj razvijalo naprej. Na to se moramo pripraviti.

Najučinkovitejša metoda za preprečevanje okužbe z gripo je cepljenje. So ljudje, ki so cepljeni proti gripi, varnejši tudi pred koronavirusno boleznijo 19?
To je dobro vprašanje. Ljudje z največjim tveganjem za hudo obliko bolezni ob okužbi s SARS-CoV-2 so enako dovzetni za hude oblike gripe. To so starejši in ljudje s pridruženimi boleznimi. Kljub vzporednicam z gripo pa ne smemo pozabiti, da se SARS-CoV-2 in virus gripe zelo razlikujeta, zato cepivo proti gripi pacientov ne varuje pred koronavirusno boleznijo 19. Razviti moramo novo cepivo za covid 19, ki bo tudi tem skupinam ljudi zagotovilo trajno imunost. Kljub temu pa se morajo ljudje iz najbolj tveganih skupin pred zimo spet cepiti proti sezonski gripi. Ta se bo zagotovo spet pojavila.

Kako natančni so testi za odkrivanje okužbe s SARS-CoV-2? V Sloveniji smo imeli že nekaj primerov, ko so ljudi hospitalizirali prav zaradi suma okužbe, toda test je bil negativen. Šele ko so jih zaradi čedalje hujših simptomov testirali četrtič, je bil test pozitiven.
Test je lahko kljub okužbi negativen iz več razlogov. To se lahko zgodi zaradi nezanesljivega testa, morda so jim bris vzeli prehitro ali prepozno med potekom bolezni, ko je pacient izločal manj virusov, morda bris ni bil opravljen pravilno … Test je lahko lažno negativen iz veliko razlogov.