Glede predloga so se že oglasili nekateri ravnatelji srednjih šol, ministrstvo za šolstvo pa še ne. Strokovna skupina je tako že razkrila, kaj predlaga vladi v sprejem pred začetkom šolskega leta. "Nekako je predlog svetovalne skupine, da bi tudi v srednjih šolah za dijake veljal sistem PCT-ja," je za TV Slovenija pojasnila vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Ravnatelji srednjih šol so zaskrbljeni in že opozarjajo, da je to popolnoma neizvedljivo. "Kdo bo to kontroliral, kdaj bo kontroliral, ob vstopu v šolo je nemogoče, da bomo mi imeli neke čuvaje, ki bodo gledali, ali oni imajo to potrdilo ali ne … če je to pogoj za k pouku, to se mi zdi, da je pretirano in da ne bo šlo, bodo otroci ostajali doma," je povedala Nives Počkar, predsednica društva ravnateljev srednjih šol.

Za osnovnošolce zadnjih treh razredov bi še veljalo, da se samotestirajo, testirati pa bi se morali tudi zaposleni. "Zdaj je predlog, da se testirajo vsakih 48 ur. Tukaj se znova odpira velika dilema, kdo bo financer, kdo bo organizator, tako da tukaj bo znova treba počakati na odgovor, kako bo to potekalo, kdo bo to financiral," je poudaril Marjan Gorjup, ravnatelj osnovne šole Prežihovega Voranca.

Na očitke, naj se šole same organizirajo in uredijo prezračevalne sisteme, Gorjup odgovarja: "Šola sama ne more poskrbeti za zračenje, ker mi nimamo prilivov sredstev, da bi se samoorganizirali, za to mora poskrbeti ali ministrstvo ali ustanovitelj … tako da je prognoza, da bomo še naprej odpirali okna."

Ministrica Simona Kustec še brez odziva

Ravnatelji osnovnih in srednjih šol naj bi informacije o poteku šolanja prejeli zadnji teden v avgustu, torej tik pred začetkom šolskega leta. Ministrica Simona Kustec se na očitke, da je organizacija prepozna in da ne vključuje predlogov ravnateljev, za zdaj še ni odzvala, tako tudi ni znano, katerim predlogom stroke bo vlada prisluhnila.

Precepljenost mladih izjemno nizka

Tri tedne pred vrnitvijo učencev in študentov v učilnice in predavalnice je delež cepljenih mladih izjemno nizek. Z vsemi odmerki je bilo do zdaj v starostni skupini od 12. do 18. leta, za katero sta odobreni cepivi Pfizerja in Moderne, cepljenih le nekaj manj kot 15 tisoč najstnikov.

V mariborskem zdravstvenem domu starše k cepljenju otrok nagovarjajo pediatri. Večinoma so neuspešni. "Da še niso prepričani, da še bodo razmislili, pa prebrali so marsikaj na spletu, da ne vedo, ali so cepiva varna, ob tem pa se ljudje ne zavedajo, da je kup drugih stvari tudi nevarnih, od hrane, raznih kemikalij v hrani, ampak to zdaj ni in, zdaj so se spravili na cepljenje," je za TV Slovenija razloge, zakaj se starši ne odločajo cepiti otrok, naštela pediatrinja Katarina Koražija Krajšek.

Ključno je cepiti starejše od 40 let

"Tu bo potrebno, da celotna družba pomaga izbranim zdravnikom, pediatrom kot pozneje družinskim, da bomo nekako uspeli s prepričevanjem tistih, ki se težje odločijo," pa je dodal pediater Igor Dovnik, ki sicer pravi, da je hkrati ključni cilj cepljenje populacije, starejše od 40 let.

"Ti so tisti, ki bodo v prihodnjih mesecih verjetno povzročili težave, če bodo neprecepljeni v zadostni meri in bodo tako polnili bolnišnice," je nadaljeval Dovnik.

Pri otrocih je namreč breme bolezni zelo majhno. A so tudi primeri, ko se je močno zapletlo. "So imeli kompleksni vnetni sindrom in lahko je zadeva kar grda, tako da kakor koli, pametno bi bilo otroke zaščititi," je še dejala Katarina Koražija Krajšek.

V Mariboru je do zdaj od približno 14 tisoč otrok, starih od 12 do 18 let, interes za cepljenje izkazalo le dobrih 1500 otrok. "Želimo si, da bi ta odstotek bistveno narastel, ker s tem ne zaščitimo samo otrok, vendar tudi njihove starejše babice, dedke," pa je za TV Slovenija povedal Aleksander Jus, pomočnik direktorja zdravstvenega doma (ZD) Maribor.

Pri otrocih, ki so jih cepili, za zdaj niso zaznali nobenih stranskih učinkov.