V Odmevih se je z Borutom Štrukljem s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pogovarjal voditelj Igor E. Bergant.

Sorodna novica Tarča: Kaj je razlog za slabo precepljenost?

Iz Evropske agencije za zdravila, kjer ste nekoč delovali, prihajajo zanimiva pojasnila o novih različicah virusa iz Južne Amerike, pa tudi o začetku ocenjevanja vloge za uporabo poživitvenega odmerka cepiva Comirnaty, ki ga je razvil Pfizer/BionTech. Zakaj je za poživitveni odmerek potrebna posebna vloga?
Absolutno je za vsako spremembo pri odmerjanju potrebna odobritev. EMA je danes dala predhodno obvestilo, da bodo v od 10 do 14 dneh preučili študijo, ki je zelo pomembna. Vsebuje 403 posameznike, ki so bili z drugim odmerkom cepljeni od pet do devet mesecev pozneje. Začeli so meriti protitelesa in ugotovili, da tretji poživitveni odmerek poveča količino protiteles za 300 odstotkov. Navsezadnje je to zelo podobno cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, kjer imamo dva odmerka plus poživitveni.

Hkrati pa EMA državam prepušča odločitev glede tretjega odmerka z že odobrenimi cepivi. Pri nas je bilo s tretjim odmerkom cepljenih približno 700 ljudi, zlasti rizične skupine in zaposleni v bolnišnicah, in še ti na lastno odgovornost. Kako vi to razlagate?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) deluje na svetovni ravni, želijo, da se tretji odmerek ne daje evropski skupnosti, češ da imamo zdaj cepiv dovolj in preveč, ampak da se prerazporedi, pravijo, poskusite biti solidarni, namesto da vzamete tretji odmerek, ga dajte drugim. Enako razmišljajo v ZDA v okviru programa Covax, kar zadeva EU, pa moramo vedeti, da imamo naročena cepiva in ta so že pri nas. Primer Pfizerja: okoli 200.000 odmerkov ima določeno dobo trajanja, in če jih ne bomo mi porabili, je prav, da smo solidarni z vsem svetom. Kar zadeva tretji poživitveni odmerek, ga svetujemo. Svetujemo ga iz dveh razlogov, prvič, ker močno poveča število protiteles. Res pa je, da je bila študija narejena samo na cepivu Pfizer. Ne vemo, kako bo z Moderno in drugimi cepivi. Po drugi strani različice, ki prihajajo, za delto je mi. Imamo znova verjetnost, da bomo manj odporni. Tako da za tiste, ki so se cepili z dvema odmerkoma, svetujemo tretji odmerek po od petih do šestih mesecih.

Sorodna novica IJS: Slovenija se bo v tednu dni obarvala temnordeče

mRNA-cepiva so pri nas dovoljena za uporabo tudi pri otrocih nad 12 let. Eden najpogostejših zadržkov staršev je, da trenutno ne vemo dovolj o morebitnih dolgoročnih zapletih po cepljenju. Ta se zdi logičen. Ali bi se vam v danih razmerah pri nas, zlasti ker se – tako kot drugje po Evropi – ob začetku šolskega leta virus širi tudi v šolah, zdelo smiselno več pozornosti posvetiti cepljenju otrok?
Da, tukaj moram povedati, da je to moje osebno mnenje, to ni mnenje posvetovalne skupine. Dvom je treba razbliniti. Če je dovolj cepljenih starejših, tistih nad 50, 60 let, babic, dedkov itd., potem ni nujno cepiti otrok od 12 let dalje. Je pa res, da je organizem 14 ali 15 let starega fanta ali deklice že odrasel organizem. Ta skepsa je prisotna, in če bomo imeli precepljene tako rekoč vse starejše, potem bodo mlajši otroci to bolezen preboleli razmeroma asimptomatsko ali lahko. Po drugi strani pa je res tudi, da pri 10.000 bolnih otrocih zaradi covida pride do od dveh do treh primerov kawasakijeve bolezni, tako da tudi mlajši lahko trpijo. Še enkrat, dajmo vse moči usmeriti v to, da bodo cepljeni starejši, potem se mlajšim ne bo treba.

Pred meseci je kazalo, da bi do letošnje jeseni dovoljenje lahko dobila tudi, recimo jim klasična cepiva proti covidu-19? Ta bi lahko prepričala tiste, ki imajo pomisleke glede mRNA-cepiv. Imate informacije, kaj se dogaja?
Določene informacije imamo. Absolutno pravilno razmišljanje. Nekako smo celo jezni na Evropsko agencijo za zdravila (EMA). Tukaj govorimo o dveh klasičnih cepivih iz Kitajske, Sinovax in Sinopharm. Kaj pomeni klasično cepivo? S tehnologijo pridobijo inaktiviran virus, ki ga potem vbrizgajo, to delamo že stoletja. Drugo pa je Novavax, ki je rekombinirano cepivo, in pri njem prav tako v telo ne damo genetskega materiala, ampak protein. Mislimo, da bi EMA tu lahko pohitela. Ne vemo, zakaj so zadržki, tega ne povedo, ampak to pričakujemo vsak čas. Argument, ki ste ga dali, je popolnoma na mestu, skratka, tisti, ki se boji cepiti z novo tehnologijo, bi imel v tem primeru možnost uporabiti klasično cepivo.

Sorodna novica Počivalšek napovedal zahtevo P- ali C-pogoja za zaposlene v državni upravi

Je pa EMA danes med zelo redke neželene učinke cepiva AstraZenece dodala Guillain-Barrejev sindrom, gre za nevrološko motnjo, ki lahko povzroči začasno paralizo. Kako resno to lahko vpliva na odnos ljudi do vektorskih cepiv AstraZenece in Jannsen?
Do obeh cepiv in tudi Sputnika V, ki v EU-ju še ni registriran. Ta sindrom je izjemno redek, še bistveno redkejši, kot so možganski strdki s trombocitopenijo. Tako da tukaj se vidi, kako EMA natančno dela. Govorimo o nekaj 100 primerih na več 100 milijonov cepljenih. Pravilno je, da se vsak nezaželeni učinek, naj bo še tako redek, vpiše. To je še ena nova stvar.

Sorodna novica Novi pogoji za izjeme od karantene za prebolevnike in cepljene z AstraZeneco

Še eno vprašanje, doktor Štrukelj. Številna vprašanja v povezavi s cepljenjem dobivamo na RTV Slovenija. Pri ljudeh je mogoče zaznati pomislek, češ tudi če se cepim, lahko zbolim in končam v bolnišnici, tudi če cepim, se lahko okužim in prenašam virus, ne da bi to vedel. Zakaj bi se potem cepil? Kako vi odgovorite na to pogosto vprašanje?
Zelo pogosto! Vse številke govorijo v korist temu, kar ves čas govorimo. Imamo osnovno zaščito in imamo idealno zaščito. Idealna zaščita pomeni, da ne bom zbolel, če se cepim seveda. Osnovna pa je, da sicer lahko zbolim, vendar bo to potekalo v milejših pogojih. Številke na vse to kažejo. Če pogledamo, imamo v povprečju v bolnišnicah ta trenutek 90 odstotkov necepljenih in mogoče 8, 9 ali 10 odstotkov tistih, ki so se, pa imajo mogoče slabši imunski sistem. Tako da absolutno cepiva delujejo, cepiva imajo tukaj res veliko moč. In da, mogoče je, da se bom po cepljenju tudi okužil, a bo potek bistveno milejši. To je samo refleksija tega, kar vidimo pri gripi. Pri sezonski gripi imamo 50 odstotkov možnosti, da se bomo okužili, čeprav smo se cepili, pa se še vedno cepimo. Rezultat je zaščita, kar pomeni, da bomo bolezen lažje preboleli ob morebitni okužbi.

Vabljeni k ogledu pogovora v videu spodaj.