Na Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje je v petek odpadel pouk. 26 učiteljev je namreč napovedalo bolniško odsotnost zaradi "močne reakcije" na cepivo proti covidu-19.

"Danes je situacija po mojih podatkih nekoliko boljša, a kljub temu ima dobršen del sodelavcev še simptome oziroma reakcije, to pomeni slabost, vrtoglavico, slabo počutje, bolečine v kosteh in povišano temperaturo (39 stopinj Celzija). Računam, da bodo simptomi, ki so bili pričakovani, toda žal ne v takšnem obsegu, izzveneli v dveh dneh in da v ponedeljek normalno nadaljujemo pouk. Nekateri učitelji in sodelavci so včeraj in danes dopoldne stopili v stik s svojimi osebnimi zdravniki, nikogar pa ni bilo treba peljati na urgenco," je ravnatelj osnovne šole Sebastjan Kukovec povedal v petkovi oddaji Odmevi na TV Slovenija.

Poklukar in Krek poudarila, da so stranski učinki pričakovani

"Dejstvo je, da nezaželeni učinki po cepljenju so. Te smo zaznali tudi pri drugih. Toda to so pričakovani stranski učinki cepljenja. Praviloma vsa simptomatika izzveni v nekaj dneh," je v odzivu na dogajanje v Velenju dejal zdravstveni minister Janez Poklukar in ob tem poudaril, da so blagi stranski učinki do neke mere celo zaželeni. "Seveda si želimo čim manjši stranski učinek, da ne pride do strahu med prebivalstvom, da je s cepivom kar koli narobe, po drugi strani pa to kaže na potencial, ki ga cepivo ima, in na ustrezen odziv," je dejal minister.

"Po informacijah zdravnikov iz Velenja gre pri cepljenju učiteljev za običajne težave, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZenece. Gre za povišano temperaturo, mrazenje … Zapleti, ki se v nekaj dneh popolnoma umirijo. Vse težave, ki se pojavijo pri cepljenju, se registrirajo in prihajajo v naš registrski center ter jih vsak dan tudi pogledamo. Pogledali bomo tudi te in se bomo odločili, kako naprej," pa je za TV Slovenija povedal direktor NIJZ-ja Milan Krek.

Štrukelj: Treba je ločiti med neželenimi in pričakovanimi učinki

"Ob močnejši reakciji po cepljenju je večja verjetnost, da bo nastalo več protiteles," pa je v Odmevih Televizije Slovenija dejal Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Ob tem je opozoril, da je treba ločiti med neželenimi učinki in učinki, ki so običajni pri določeni aplikaciji, in poudaril, da je pri cepivih v ospredju varnost. "Vsa cepiva, bolj ali manj, tvorijo neki določen odgovor organizma. Po vsakem cepivu – vidimo, da je pri cepivu AstraZenece mogoče nekoliko več – naš organizem reagira pozitivno. Močnejši, kot je imunski sistem, bolj bo reagiral na vnos tujka. Cepivo je namreč neke vrste tujek," je pojasnil Štrukelj.

Kot je dejal, so pričakovani učinki po cepljenju natančno opisani. "Mogoče je bila napaka na svetovnem nivoju, da nismo tega dovolj natančno povedali vnaprej," je dejal Štrukelj. Med pričakovane učinke je sicer naštel povišano temperaturo, ki je lahko zelo visoka, ter bolečino, ki ni nujno omejena na mesto vboda. "Počutimo se, kot bi preživeli neke vrste gripo. En dan smo zelo utrujeni, s tem moramo živeti, ampak nato to izzveni in posameznik je zaščiten," je dejal.

Štrukelj sicer meni, da je pravilno, da se dosledno objavljajo vse ugotovitve in številke glede neželenih učinkih, da se o cepljenju lahko odloči vsak sam. "Ampak še vedno zagovarjamo, da so cepiva varna," je zatrdil.

NIJZ: Ni razlogov za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece

Člani posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju menijo, da za zdaj ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerim koli cepivom proti covidu-19. Trenutna opazovanja tudi kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov, če pa jih, je to res izjemno redko, so zapisali. Po njihovi oceni koristi cepiva še vedno prevladajo nad tveganji.

Nekaj držav EU-ja je sicer iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece po tistem, ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo cepiva AstraZeneca v Avstriji, razlog je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom.

Sorodna novica Zaradi "močnih reakcij" učiteljev po cepljenju odpovedan pouk na velenjski šoli

Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem. Do 10. marca letos so sicer zaznali 30 primerov težav zaradi krvnih strdkov pri skoraj petih milijonih ljudi, cepljenih v EU-ju. Dosedanji podatki kažejo, da število težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju ne presega pričakovane pogostnosti teh težav pri necepljeni populaciji. "Gre za zelo majhno število zaletov, pri velikem številu cepljenih oseb. Ta delež ljudi, ki po cepljenju zboli s krvnimi strdki, ni nič večji kot je pogostnost pojavljanja krvnih strdkov sicer pri ljudeh, morda celo nekoliko manjši," je v Odmevih dejala infektologinja Bojana Beović, ki vodi posvetovalno skupino za cepljenje

Kot navaja posvetovalna skupina v mnenju, ki so ga objavili na spletni strani NIJZ-ja, v Sloveniji za zdaj niso zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece. Do 7. marca so s tem cepivom izvedli najmanj 23.734 cepljenj. Zaznali pa so štiri takšne dogodke po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, s katerim so do 7. marca izvedli najmanj 174.490 cepljenj, navajajo na spletni strani NIJZ-ja.

Ob tem opozarjajo, da so lahko neželeni dogodki, ki sledijo cepljenju, vzročno povezani s cepljenjem, lahko pa gre tudi zgolj za časovno povezavo s cepljenjem, kar pomeni, da določen neželeni dogodek s cepljenjem ni vzročno povezan in bi se zgodil tudi, če oseba ne bi bila cepljena."O 'pravih' neželenih učinkih lahko govorimo le takrat, kadar lahko določimo vzročno povezanost med neželenim dogodkom in cepljenjem ali cepivom, bodisi pri posamezniku (z objektivno diagnostično metodo) ali pa na ravni populacije s kakovostnimi epidemiološkimi raziskavami," so poudarili na NIJZ-ju.

"Za zdaj nihče ne razpolaga s poročili EME ali AstraZenece, da bi zaznali takšne stranske učinke cepiva, zaradi katerih bi morali prekiniti cepljenje z AstraZeneco v Sloveniji. Prav tako serije cepiva AstraZenece, ki je bila v Avstriji, v Sloveniji ni," se je na dogajanje okrog cepiva AstraZenece odzval zdravstveni minister Janez Poklukar.

Zapleti vplivajo tudi na prihodnje cepljenje

V velenjski šoli, ki jo obiskuje več kot 450 učencev, sta bila po poročanju TV Slovenija danes prisotna samo dva učenca, saj so organizirali le nujno varstvo. Na omenjeni velenjski osnovni šoli je bilo sicer veliko zanimanje za cepljenje, saj se je cepilo 34 šolnikov. Cepljenja so opravili v velenjskem zdravstvenem domu.

"Opravili smo razgovor s cepilnim centrom, kjer so nam povedali, da so cepili približno 600 delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vse stranske učinke bodo sporočilu NIJZ-ju, ki je pristojen za nadaljnje razlage," je za TV Slovenija povedal direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori. Povsod je bilo nekaj primerov z zapleti po cepljenju, vendar manj kot na omenjeni osnovni šoli. Najbolj izstopa velenjski vrtec, ki je drugi največji v državi. Cepilo se je 68 zaposlenih, kar je sicer majhen, tretjinski delež vseh, in 20 jih je danes ostalo doma.

V tamkajšnjem zdravstvenem domu so sicer cepili že 5500 Velenjčanov, med njimi tudi kronične bolnike, direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik pa poudarja, da nobenega učitelja ni bilo v dežurno ambulanto. Blagi stranski učinki cepljenja so običajni. Posamezni primeri, ko so cepljeni dobili visoko temperaturo, 39 stopinj in več, imeli slabosti, hujše prebavne motnje, nekaj takih je bilo tudi v Velenju, pa so izjemno redki. Vsi ti zapleti zagotovo vplivajo tudi na prihodnje cepljenje. V Velenju je, kot poroča TV Slovenija, neuradno že veliko odpovedi, a brez cepljenja epidemije ne bo konec, opozarja zdravstvena stroka v Velenju.

Cepljenje izolskih učiteljev prestavljeno na ponedeljek

Kljub pomirjajočim informacijam pristojnih pa strah marsikje ostaja. V Zdravstvenem domu Izola so imeli vse pripravljeno za cepljenje 251 šolnikov, a so informacije o zapletih po cepljenju s cepivom AstraZenece, ki so prišle iz tujine, privedle do številnih odpovedi cepljenja zaposlenih. Jutrišnje cepljenje je zato odpovedano in za tiste, ki se želijo cepiti, prestavljeno na ponedeljek.

"Kot je bilo pričakovano iz včerajšnjih Odmevov, je nekaj ljudi prestrašenih, zato so zjutraj začeli odpovedovati to cepljenje, ki naj bi se zgodilo jutri. Nato smo stopili v stik z ZD-jem Izola, ki je pa tudi sam predlagal preložitev tega cepljenja," je za Televizijo Slovenija povedala ravnateljica osnovne šole Vojke Šmuc Irena Sivka Horvat. V izolski šoli menijo, da je zamaknjeno cepljenje po skupinah dobra rešitev, saj si želijo v tem času pridobiti več informacij, ki bi zaposlene pomirile.

V zdravstvenem domu je osebje pripravljeno podaljšati redno ambulantno delo, da bi cepljenje v prihodnjem tednu izpeljali. "Mi verjamemo v cepivo, mislimo, da je cepivo varno, še vedno ga priporočamo in še vedno smo prepričani, da je samo cepljenje tisto, ki bo uspešno zaustavilo to, kar preživljamo," je dejala Marisa Višnjevac Tuljak iz ZD-ja Izola.

Sorodna novica V četrtek potrjenih 770 okužb, umrlo je osem bolnikov

Dvomi o cepljenju na Goriškem

Na ožjem Goriškem so včeraj cepili več kot tisoč ljudi, med njimi tudi 260 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Zaradi skrb vzbujajočih novic iz nekaterih držav glede varnosti cepiva AstraZenece pa si je po poročanju Radia Koper približno 35 učiteljev premislilo. V novogoriškem zdravstvenem domu, ki skrbi za cepljenje, pa poudarjajo, da so stranski učinki pričakovani, tudi telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija.

Mojca Vidic, pomočnica direktorice za zdravstveno nego v novogoriškem zdravstvenem domu, ki je pristojen za cepljenje šestih občin na ožjem Goriškem, je za Radio Koper povedala, da bi včeraj morali cepiti tudi 260 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Koliko jih ni prišlo? "Od 30 do 40. Prestrašile so jih novice iz drugih evropskih držav."

Na OŠ Milojke Štrukelj so včeraj cepili zaposlene, stare nad 50 let. Cepilo se jih je 25, štirje so si premislili. Štirih zaposlenih danes ni bilo v šoli, kot je pojasnil ravnatelj Janez Kobe, "zaradi povišane temperature in slabega počutja". Med učitelji v zbornici potekajo burne debate, ker nekateri dvomijo o varnosti cepiva. Kobe je še povedal: "Debata poteka ves teden. Ker se je začel pojavljati strah, bomo ponovno izvedli anketo, ali se še želijo cepiti po tej vladni strategiji."

Do konca junija v načrtu precepljenost polovice prebivalstva

Državni sekretar Jelko Kacin je ob obisku cepilnega centra v Kamniku povedal, da sta glede zapletov s cepivom AstraZenece včeraj pozno popoldne govorila predsednika vlad Slovenije in Avstrije, pri čemer je avstrijski premier Sebastian Kurz po Kacinovih besedah zelo jasno povedal, da je preiskava pokazala, da njihova incidenta z AstraZeneco nimata nobene povezave s cepljenjem.

Kacin je komentiral težave velenjskih učiteljev po cepljenju: "Včeraj se je zgodilo, da so v Velenju imeli učitelji nekaj težav po cepljenju zaradi bolečin v rami, toda prepričan sem, da se bo ob koncu tedna vse uredilo." Povedal je tudi, da Slovenija nadaljuje uporabo cepiva AstraZenece, in napovedal dvig starostnega praga za uporabo tega cepiva nad 65 let, potem ko bodo pocepili šolnike.

Kacin je bil sicer kritičen do farmacevtske družbe AstraZeneca, ki je dodatno zmanjšala nabave cepiva v EU-ju. Kot pravi, imajo zelo jasno stališče, ki ga bodo predstavili na popoldanski videokonferenci. "Zahtevamo, da sta obe naslednji pošiljki popolni. AstraZeneca se bo morala zamisliti nad svojim ravnanjem. Tako se v poslovnem odnosu, na podlagi pogodbe, ki zavezuje oba partnerja, ni mogoče pogajati in se tako obnašati," je poudaril.

Sicer pa je Kacin zadovoljen, ker je bilo registrirano četrto cepivo v EU-ju. "Po pogodbi je proizvajalec, v tem primeru podjetje Johnson & Johnson v ZDA oziroma evropska veja Janssen na Nizozemskem, obvezan v 30 dneh dobaviti prve količine cepiv, pri kateri bo zadoščal en sam odmerek. Podpisana je tudi pogodba za dodatne količine Pfizerjevih cepiv. 912 tisoč odmerkov smo dobili dodatno za to drugo četrtletje, zato računamo, da bomo v tem času pocepili vse starejše in vso kritično infrastrukturo. Do konca junija bi bila tako pocepljena polovica prebivalstva," je dejal.

Ob tem pristojne institucije pripravljajo program, s katerim bodo uskladili prijave na cepljenje, npr. med izraženim interesom za cepljenje prek eUprave in prijavo pri osebnem zdravniku. Kot je pojasnil Kacin, je ministrstvo za javno upravo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) odstopilo podatke o prijavah prek eUprave, NIJZ pa zdaj v dogovoru z ministrstvom za zdravje pripravlja program za usklajevanje prijav. "Rok, da to operativno začne delovati, je prva polovica aprila, ko naj bi imeli dovolj cepiv," je dejal.

Na to temo se pričakuje tudi skupno sporočilo obeh ministrstev, NIJZ-ja in zdravstvenega inšpektorata, po katerem bo po Kacinovih besedah bistveno manj nesporazumov glede prijavljanja na cepljenje.

V Kamniku niso zaznali resnejših težav

V kamniškem zdravstvenem domu trenutno proti covidu-19 cepijo starejše od 75 let in kronične bolnike, popoldne bodo začeli cepiti zaposlene v vzgoji in izobraževanju, je v izjavi za medije ob robu Kacinovega obiska povedal direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj.

Do zdaj pri njih niso zaznali nobenega resnega stranskega učinka po cepljenju, bolečina v roki in povišana telesna temperatura pa sta po njegovih besedah pričakovana učinka po cepljenju tudi proti drugim boleznim.

V zdravstvenem domu ob tem upajo, da interes za cepljenje ostane in da bodo čim prej cepili čim večji del prebivalcev. S tem se bo tudi razbremenilo delo v zdravstvenem domu, ki trenutno izvaja tudi testiranja na okužbo z novim koronavirusom.

Preverjanje pojavljanja krvnih strdkov po cepljenju

O cepivu AstraZenece se v zadnjih dneh več govori zaradi pojava krvnih strdkov pri posameznikih, cepljenih s tem cepivom. Ker proizvajalec tega med kliničnim testiranjem ni navedel kot stranski učinek, se vsak primer posebej razišče, in do zdaj neposredne povezave niso potrdili.

Danska, Norveška in Islandija so kljub temu začasno ustavile cepljenje, uporabo serije tega cepiva, po kateri je umrla bolnica v Avstriji, so prepovedali v Luksemburgu, Latviji, Litvi, Estoniji in Italiji.