Izboljšujejo se razmere v bolnišnicah. Število zasedenih postelj s covidnimi bolniki je 134, od tega se 42 bolnikov zdravi na oddelkih intenzivne terapije. Dva bolnika s covidom-19 sta v nedeljo umrla. Od začetka epidemije v letu 2020 je v Sloveniji umrlo 4406 bolnikov s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje okužb je trenutno 147, 14-dnevna incidenca pa je padla pod 130. Po slovenskem semaforju ukrepov smo že nekaj časa v zeleni fazi, po evropski lestvici pa smo prešli v oranžno fazo.

"Prihaja poletje in s poletjem se očitno zmanjšuje število okuženih z novim koronavirusom. Južna polobla sveta, ki se premika v zimski čas, je bolj obremenjena z novimi okužbami," je trenuten trend novih okužb komentiral direktor Inštituta za javno zdravje Milan Krek.

V Sloveniji se je občutno zmanjšalo tudi število aktivno okuženih, ki je trenutno na 2730. Zaradi različic virusa, ki so že prisotne in se bodo verjetno še razvile, pa je po Krekovih besedah treba vedno imeti v mislih zaščitne ukrepe.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Cepljenje brez naročanja

Nadaljuje se cepljenje. Pristojni namreč poudarjajo, da bo k nadaljnjemu omejevanju epidemije covida-19 najbolj pripomogla precepljenost. "Cepljenje pomembno zadržuje epidemijo. Opraviti imamo s kar 70 odstokov bolj kužno različico virusa, kot je bila tista v jesenskem valu, in če ne bi imeli cepiva, bi bila situacija veliko hujša. Zdaj pa lahko odpiramo družbo, saj imamo veliko ljudi, ki so že imuni na bolezen," je poudaril Krek.

V Sloveniji je trenutno cepiva dovolj, v prihodnjih dneh bodo tako v cepilnih centrih po vsej državi pripravili dneve odprtih vrat, ko bo cepljenje mogoče brez naročanja, obenem pa bo ob cepljenju v samem centru mogoče vložiti tudi zahtevo za pridobitev digitalne identitete.

Poziv lokalnim skupnostim, naj poiščejo nemobilne starejše

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so doslej v Sloveniji z najmanj enim odmerkom proti covidu-19 cepili 768.000 ljudi, polno cepljenih pa je več kot 547.000 ljudi. Cepljenih je torej okoli 37 odstotkov vseh prebivalcev, z vsemi odmerki pa 26 odstotkov. Če prištejmo še tiste, ki so okužbo z novim koronavirusom že preboleli, pa je po besedah Kreka s prvim odmerkom zaščitenih 56 odstotkov odraslih.

Direktor NIJZ-ja Krek je zaprosil lokalne skupnosti, da se aktivno vključijo v iskanje starejših, ki niso mobilni in niso imeli možnosti priti do cepilnega centra, ter jih pripeljejo na cepljenje.

Zbiranje prijav za cepljenje najstnikov še poteka

Še vedno pa zbirajo prijave za cepljenje najstnikov, dodaja Krek, in ko bo to število dovolj veliko, bodo v cepilnih centrih organizirali cepljenje na posebne dneve.

Spodbujanje k cepljenju bo tudi tema Shoda za znanost, saj organizacijski odbor poudarja, da je cepljenje tako znanstveni kot civilizacijski dosežek, pa tudi dejanje solidarnosti in odgovornosti do tistih, ki zaradi osebnih okoliščin ne morejo biti cepljeni ali pa še nimajo dostopa do cepiva.

"Če se ljudje ne bodo hoteli cepiti, bomo imeli težave v jesenskem času," je opozoril direktor NIJZ-ja.

Kaj bo s cepivom AstraZenece?

Potem ko je vodja strategije za cepljenje pri Evropski agenciji za zdravila Marco Cavaleri v intervjuju za italijanski časopis La Stampa dejal, da bi lahko opustili cepljenje s cepivom proti covidu-19 družbe Astrazeneca, če bo na razpolago dovolj drugih cepiv, so se oglasili v Evropski agenciji za zdravila in poudarili, da koristi tega cepiva pretehtajo tveganja pri vseh starostnih skupinah, zlasti pa pri starejših od 60 let. Sam Cavaleri je pozneje izjavil, da "njegove besede niso bile pravilno interpretirane". V nedeljo zvečer je nato naslov članka spremenila tudi La Stampa in dodala pojasnila z naknadnimi komentarji Marca Cavalerija.

Za zdaj pa cepivo Astrazenece ostaja v uporabi. Do zdaj smo v Sloveniji prejeli več kot 626.000 odmerkov tega cepiva, porabili pa manj kot polovico, in sicer 264.000 odmerkov. Tudi v centrih, kjer se te dni lahko ljudje cepijo brez naročanja, bodo predvidoma uporabili cepivo AstraZeneca. Krek pravi, da zato, ker imamo tega cepiva največ.

Kot je v Odmevih Televizije Slovenija povedal Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, sicer obstaja možnost, da bi sčasoma vektorska cepiva, torej Astarzenece in Johnsona & Johnsona, v celoti nadomestila cepiva mRNA. "Vesel sem, da se je EMA takoj odzvala glede na to, da imamo zdaj še en nov neželen učinek pri cepivu AstraZenece, podobno lahko pričakujemo s cepivom Johnson & Johnsona. Poudarjam, da gre za zelo, zelo redke neželene učinke, ampak vse je povezano s strjevanjem krvi oz. zdaj nov neželen učinek je t. i. prepuščanje kapilarnega sistema," je pojasnil. Čeprav gre za zelo redke neželene učinke, je Štrukelj poudaril, da je varnost prva in posameznik zelo pomemben.

Poudaril je, da so vsa cepiva, ki so na razpolago, odlična, a da imajo posamezniki, pri katerih bi bila uporaba vektorskih cepiv lahko delno vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja, vso pravico, da počakajo na konvencionalna cepiva. "Prvo od takšnih cepiv bo Novavax, ki bo zelo verjetno registrirano v poletnih mesecih," je napovedal in dodal, da bo sčasoma na razpolago vedno več cepiv.

Celoten pogovor si lahko ogledate v spodnjem videu.