"V ta trenutek stopamo s težkim srcem in veliko odgovornostjo, kajti zavedamo se, da leto za nami ni lahko, vsem nam je pustilo t. i. pandemsko izčrpanost, a zavedamo se, da če bomo zmogli še ta zadnji korak v maratonu do poletja, da se uspešno precepimo," je na posvetu dejal minister za zdravje Janez Poklukar.

Po njegovih besedah podatki jasno nakazujejo tretji val epidemije, v katerega gre celotna Evropa in z njo svet. "Slovenija ni osamljen otok, to kažejo številke, vidimo pozitiven trend," je dejal in navedel sedemdnevno povprečje, ki je z včerajšnjih 927 okužb na dan zraslo na 944. "Angleška različica bo izpodrinila aktualni sev, kar pomeni več hospitaliziranih in okuženih. Za zdaj ni dokazov, da bi imel ta virus višjo smrtnost, ima pa lahko več mlajših težji potek bolezni," je nadaljeval minister.

11-dnevno zaprtje države

Glede izvajanja strožjih ukrepov je minister Poklukar prikazal projekcijo, ki pokaže, da lahko z 11-dnevnim izvajanjem strožjih ukrepov hospitalizacije precej zamejimo. "Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je 500 smrti do poletja. Če ne ukrepamo, lahko presežemo drugi val in gremo čez zmogljivosti našega zdravstvenega sistema," je povedal minister.

Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19, je na posvetu predstavila strožje ukrepe, ki jih predlaga strokovna skupina, in sicer predlagano je popolno 11-dnevno zaprtje države oz. t. i. lockdown med 1. in 11. aprilom. Po zaprtju bi ocenili stanje in sledili bi ukrepi v skladu z vladnim semaforjem sproščanja ukrepov po statističnih regijah v epidemiji covida-19.

Šolanje na daljavo

Šolanje bi v tem 11-dnevnem času popolnega zaprtja spet potekalo na daljavo, otroci in dijaki pa naj bi se vrnili v šole 12. 4., ne glede na vladni semafor. V vrtcih in prvi triadi osnovnih šol bi bilo poskrbljeno za nujno varstvo otrok staršev, katerih delo je pomembno za delovanje države.

Druženje zunaj regij le na velikonočno nedeljo

Gibanje bi bilo omejeno na slovenske statistične regije, saj strokovna skupina ne vidi smisla omejitve na občine. Druženje zunaj regij bi bilo v tem času dovoljeno le na velikonočno nedeljo, 4. aprila, in omejeno na dve gospodinjstvi (5 odraslih oseb in otroci).

Delo od doma, javni prevoz omejen

V času zaprtja naj se v čim večji meri dela od doma, zaposleni naj bi v čim večji meri imeli dopust, javni prevoz pa bi deloval v omejenem obsegu, je dodala Logarjeva. V preostalem delu bi znova ocenili stanje, nadaljevali pa z ukrepi po vladnem semaforju, ki bi jih sicer še enkrat pregledali in po potrebi popravili. "Predlog podpirajo vsi člani svetovalne skupine, ločenega mnenja ni bilo," je na vprašanje predsednika Boruta Pahorja odgovorila Logarjeva.

Zaprtje podpira vsa zdravniška stroka

Predlog svetovalne skupine je na posvetu podprla tudi vsa stroka ‒ minister Poklukar, prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel, vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, direktor NIJZ-ja Milan Krek in Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC-ja Ljubljana.

Fafangel je opozoril, da s tem začasnim zaprtjem le "kupujemo čas za cepljenje. Zaprtje bo kratko in jasno definirano, kdaj se konča. Trenutno je treba hitro ukrepati. Vse odločitve slonijo na aktualnih številkah. Epidemiološka krivulja se obrača navzgor."

Mnenja o zaprtju so bila po njegovih besedah med člani skupine različna, a je na koncu tudi sam glasoval zanj. Poudaril je, da bi bilo zaprtje, za katerega se zaveda, da bo povzročilo veliko težav, kratko, ljudje pa lahko tudi vedo, kaj sledi potem.

Milan Krek pa je dejal: "V tem času bo veliko prazničnih dni, vikendov in je to edini primerni čas za zaprtje države. Odločili smo se za kratko in popolno zaprtje države. Ne več s 100 izjemami. Britanski sev je 70 % bolj kužen. Pogoje za njegovo širjenje ustvarjamo ljudje. Zakonitost te epidemije je taka, da se počasi dviga in potem naenkrat dvigne," je dejal. Po njegovih besedah imamo možnost za uspeh, če ukrepamo, dokler smo v nizki rasti. "V eksponentni rasti so namreč ukrepi bistveno manj učinkoviti in jih je treba izvajati dalj časa," je opozoril.

Po besedah predsednice zdravniške zbornice in članice strokovne skupine Bojane Beović smo trenutno na delu krivulje, ko je učinkovito in resno ukrepanje lahko zelo hitro učinkovito. Pri tem se je do zdaj kot najučinkovitejša izkazala omejitev zbiranja.

Prav želja po omejitvi zbiranja je bila po besedah vodje strokovne skupine Mateje Logarjeve razlog, da so se odločili predlagati tudi zaprtje šol, saj se od tam lahko virus širi v domača okolja. Po njenih besedah je bil sicer po zadnjem odprtju šol opazen porast števila primerov okužb, a ne tako, "da bi to generiralo velik porast epidemije".

Janša in Tonin za t. i. lockdown, Počivalšek proti

Vlada bo o predlogu strokovne komisije odločala na seji, ki se bo na Brdu pri Kranju začela ob 14. uri. Premier Janez Janša in predsednik NSi-ja Matej Tonin sta predlog svetovalne skupine na posvetu podprla. Janša je dejal, da dodatne ukrepe sprejemajo z velikim obžalovanjem, opozoril pa je, da lahko sprejmejo še ostrejše od predlaganih, pa bodo učinki majhni, "če se ne zavedamo vsi, da so dejansko potrebni". "Pred nami je nekaj tednov testa, ko se bomo dokazali, ali smo ga ali ga nismo sposobni prestati," je dejal in poudaril pomen solidarnosti do tistih, ki jih novi koronavirus ogroža. Dodal je: "Tisti, ki najbolj upoštevajo ukrepe, imajo občutek, da so žrtve. In dejansko so. Prosim za razumevanje, da to kratko zaporo zdržimo. Cena tega bo bistveno nižja, kot če se delamo, da virusa ni in da se bodo krivulje same obrnile navzdol."

Tudi Tonin je poudaril, da govorijo o življenjih, zato je bistveno, da se ukrepov za preprečevanje širjenja virusa držimo. Zato bodo ministri NSi-ja podprli predlog strokovne skupine. "Predlogi so razumljivi. Stroki bomo sledili," je med drugim dejal Tonin, hkrati pa poudaril predvidljivost. "Pomembno je, da državljani natančno vedo, kaj sledi po zaprtju države. Prav je, da danes jasno sporočimo to," je navedel. Zato pozdravlja predlog skupine, da za tem zaprtjem sledi sledenje ukrepom v skladu z vladnim semaforjem, kar bo po njegovem mnenju motiviralo ljudi, da se bodo teh ukrepov držali. Predlog zaprtja države podpira tudi predsednik države Borut Pahor.

Proti začasnemu zaprtju države pa je predsednik SMC-ja in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dejal je: "Že pred meseci sem javno priznal, da smo z obvladovanjem epidemije zašli v slepo ulico", in dodal, da v teh mesecih niso naredili kaj dosti glede razmisleka o naši strategiji spopada z epidemijo. Po njegovih besedah se je psihološka kriza samo še poglobila, v njihovem delovanju pa še vedno ni dovolj razmisleka o tej plati obvladovanja epidemije. "Če ne bomo vsi skupaj razumeli, da je to bistven element, ki določa uspešnost naših ukrepov, potem bomo znova razočarani. In še bolj razočarani bodo ljudje, za katere vsi skupaj delamo. In znova nam bo spodletelo," je navedel. Dodal je: "Razumem stališče zdravstvene stroke in deloma je njihovo razmišljanje tudi utemeljeno. Želim si, da tudi v prihodnje zaščitimo gospodarstvo, zato predloga strogega lockdowna ne podpiram." Dodal je še, da vlada ne uživa dovolj zaupanja, da bi te poteze javnost sprejela kot izraz skrbi za zdravje. Opozarja, da bi zapiranje pomenilo konec dela. Popolnemu zaprtju nasprotuje tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič.

Na posvetu brez opozicije

Na posvetu ni bilo opozicijskih predstavnikov ‒ predsednika LMŠ-ja Marjana Šarca in koordinatorja Levice Luka Mesca. Vabilo so zavrnili tudi v SAB-u in SD-ju, v katerem so se vprašali o smiselnosti pogovora, saj dialog nima učinka, če ena stran ni pripravljena poslušati.