Dolžino in intenzivnost ukrepov bo mogoče rahljati, ko bodo na voljo zdravila in cepiva, so prepričani avtorji raziskave. Foto: Reuters
Dolžino in intenzivnost ukrepov bo mogoče rahljati, ko bodo na voljo zdravila in cepiva, so prepričani avtorji raziskave. Foto: Reuters

Njihova računalniška simulacija temelji na domnevi, da bo bolezen covid-19 postala sezonska, tako kot drugi koronavirusi, ki povzročajo prehlad. Ostaja sicer vrsta neznank, med drugim raven odpornosti, pridobljena ob okužbi, in kako dolgo ta traja.

"Ugotovili smo, da enkratni ukrepi družbenega distanciranja verjetno ne bodo dovolj za ohranitev pojavnosti virusa SARS-CoV-2 znotraj omejitev bolnišničnih zmogljivosti v ZDA. Ob odsotnosti drugih vrst zdravljenja bodo očitno potrebna obdobja družbenega distanciranja s prekinitvami," je dejal glavni avtor raziskave Stephen Kissler.

Pretirano družbeno distanciranje brez prekinitev tudi ni dobro

Avtorji študije, ki je bila objavljena v reviji Science, poudarjajo, da bo potrebno obsežno testiranje, da bi ugotovili, ali je presežen prag za ponovno uvedbo družbenega distanciranja. Dolžino in intenzivnost ukrepov bo mogoče rahljati, ko bodo na voljo zdravila in cepiva. Dokler pa jih ne bo, bodo obdobja družbenega distanciranja bolnišnicam omogočila, da povečajo zmogljivosti na oddelkih za intenzivno nego ob porastu primerov, ki bo sledil, ko bodo ukrepi milejši.

"Če bomo dopustili obdobja prenosa, ki bo dosegel večjo razširjenost, kot bi bilo mogoče sicer, bomo pospešili prekuženost," je povedal soavtor študije Marc Lipsitch. Pretirano družbeno distanciranje brez prekinitev prav tako ni dobro. Po eni izmed simulacij naj bi bilo družbeno distanciranje tako učinkovito, da ne bi bila pridobljena skoraj nikakršna prekuženost prebivalstva, opozarjajo v študiji.

Kako močna je odpornost osebe, ki je že bila okužena?

Avtorji priznavajo, da je velika pomanjkljivost njihovega modela to, da vedo malo o tem, kako močna je odpornost osebe, ki je že bila okužena, in kako dolgo ta traja. Glede na druge koronaviruse ugibajo, da bo okužba zagotovila določeno odpornost, ki naj bi trajala do enega leta. Odpornost proti covidu-19 bi morda lahko zagotovila tudi okužba s koronavirusom, ki povzroča navaden prehlad.

Nekaj je sicer gotovo – virus bo ostal. Znanstveniki s Harvarda menijo, da je malo verjetno, da bo odpornost dovolj močna in da bo trajala dovolj dolgo, da bo novi koronavirus izginil po prvem valu, kot se je to zgodilo ob izbruhu SARS-a v letih 2002 in 2003.

Študija Harvarda glede ukrepov za zajezitev