Ognjen Gajić z ameriške klinike Mayo je specialist pulmologije in intenzivne nege pa tudi nekdanji član legendarne sarajevske glasbene skupine Zabranjeno pušenje. Danes zdravi najhuje bolne bolnike s covidom-19.

Kakšne so trenutne razmere v Minnesoti?

Delo v Minnesoti je bilo vse od marca nekako enakomerno. Bolniki nas nikoli niso preplavili, da bi bil oddelek intenzivne nege poln, tako kot se je to zgodilo v Italiji ali New Yorku. Tako je bilo zaradi epidemioloških ukrepov, ki so veljali v naši zvezni državi, na primer obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih in podobno. Vseeno pa imamo še vedno veliko bolnikov. Na 36 posteljah oddelka za intenzivno nego imamo po navadi približno od osem do deset bolnikov s covidom-19. Dolgo časa ostanejo pri nas. To so bolniki v kritičnem stanju.

Kakšna je razlika med gripo in covidom-19?

Glavna razlika je v tem, da se ta bolezen prenaša veliko hitreje, zato je več bolnikov. Nimamo cepiva zanjo. Za gripo imamo precej učinkovito cepivo in velik del prebivalstva je cepljen. Tako tudi v primeru pandemične gripe – ko je bila leta 2009 prašičja gripa in so bili nekateri hudo bolni, podobno kot pri covidu – bolnikov ni bilo tako veliko, kot jih je zdaj pri koronavirusu. Zlasti v mestih, kot so New York, Vuhan, mesta severne Italije, kjer so bile kapacitete zdravstvenega sistema popolnoma zasedene.

Po spletu kroži vedno več mnenj, da je to bolezen, ki ni nič hujša od gripe.

Bolezen covid-19 je vsekakor zelo težka, to ni navadna gripa. Kot ste videli v Italiji, v Vuhanu in New Yorku – ko se bolezen hitro prenaša, ko so bolnišnice polne, so rezultati zelo slabi in za to boleznijo umre veliko bolnikov, veliko več kot zaradi gripe.

Ena od teorij, ki krožijo, je tudi, da je virus oslabel. Ali to drži?

Želeli bi si, da bi bilo tako. Žal nimamo nobenih podatkov, da je res tako. Dva bolnika, ki sem ju včeraj sprejel v intenzivno nego na kliniki Mayo, sta enako težka ali še težja primera, kot smo jih imeli prej. Žal torej nimamo … Edino to, da so zdaj, poleti, ljudje več zunaj, zato je manjša verjetnost ali manjše število okužb. Če ste krajši čas izpostavljeni manjšemu številu virusov, je klinična slika seveda boljša, kot če ste v zaprtem prostoru. V tem smislu torej … Poleg tega več testirajo ljudi zaradi potovanj, zato odkrivajo več nesimptomatičnih nosilcev, ki nimajo simptomov. Ampak to je bolj zaradi testov zaradi potovanj, to niso ljudje, ki so prišli zaradi simptomov, ki so bolni, ki ne morejo dihati in so zato prišli v bolnišnico. Tisti, ki pridejo v bolnišnico, ker ne morejo dihati, žal niso nič lažje bolni, kot so bili tisti marca in aprila.

Nekateri zavračajo nošenje mask. Kako učinkovite so pri širjenju bolezni?

Najboljše podatke so objavili predvčerajšnjim v reviji Lancet o učinkovitosti razdalje in nošenja mask. Morate vedeti, da ko nosite masko, ne ščitite sebe, ampak ljudi okrog sebe. Veliko je namreč nesimptomatičnih nosilcev, ki imajo to srečo, da niso zboleli, čeprav imajo virus. Ko glasno govorijo, ga lahko prenesejo na nekoga, ki ima slabši imunski sistem in lahko zboli. Nošenje mask v zaprtem prostoru vsekakor močno zmanjša možnost, da se okužite z virusom. Poleg tega mora biti dobro prezračevanje. Prezračevalne naprave, pri katerih zrak kroži, so nevarne. In fizična razdalja, meter oz. dva. Čim večja je, večja je varnost.

Zakaj mislite, da ljudje vedno bolj verjamejo alternativnim teorijam in celo teorijam zarote?

Težko je. Virus je povzročil korenite spremembe v življenju, kakršnega smo vajeni. Potovanja, srečanja, druženje, koncerti, vse se je za nekaj časa ustavilo. Gospodarstvo … Posledice so ogromne in normalno je, da ljudi skrbi, da so skeptični. Čudno bi bilo, če ne bi bilo nobenih teorij zarote. Čeprav imajo družbeni mediji veliko dobrih plati, pa se po njih hitro širijo tudi lažne novice. Nič drugače ni kot v politiki. Zelo hitro se širijo politične neresnice, enako tudi medicinske. Žal so škodljive, ker ljudje zaradi širjenja teh lažnih podatkov prihajajo k meni v bolnišnico in nekateri izmed njih tudi umrejo. Drugi, ki ozdravijo, pa več mesecev čutijo težke posledice, telesne, psihične. Ne vedo, kdaj bodo šli lahko na delo, izgubili so vse prihranke. To torej ni šala. Ko lažne novice širijo ljudje, ki se na to ne spoznajo, je zelo nevarno za ljudi, kot so sami, ki bodo zaradi takih novic končali na intenzivni negi in bodo umrli ali imeli težke posledice.

Kaj pričakujete, da se bo zgodilo jeseni in pozimi, ko bodo na pohodu tudi drugi respiratorni virusi?

Vse to je odvisno od ljudi, od discipline, od upoštevanja epidemioloških ukrepov in od tega, ali bomo imeli cepivo. Morda veste, da v Novi Zelandiji letos prvič po mnogo letih niso imeli niti enega primera gripe. Ti ukrepi, umivanje rok, higiena, razdalja, maske v zaprtem prostoru, v trgovinah in podobno, so zelo učinkoviti pri preprečevanju gripe. Pomaga tudi cepivo. Pri njih sploh ni bilo gripe, čeprav je zdaj tam zima, ravno se končuje. Preživeli so jo fantastično. Seveda je laže, ker je to otok in je manj povezav. Uspelo jim je preprečiti vnos virusa iz drugih držav. Lahko bo kot v Novi Zelandiji, kjer ni nobenega primera covida, niti običajne gripe, lahko pa bo kot v severni Italiji, da v določenem trenutku pride do kolapsa sistema. O tem ne moremo odločati mi na intenzivni negi. Stvar je v prepoznavanju, pogosto osnovnem. Ob cepivu bi bili seveda svobodnejši v vseh drugih okoliščinah. Minimalne stvari – ko ste v zaprtem javnem prostoru, ko greste v veliko nakupovalno središče, če vsi nosijo maske in se ne približujejo drug drugemu, kot se dogaja že zdaj – naredijo res veliko razliko. V tem smislu torej ne bi smelo biti nič huje. Če bo cepivo, pa bo boljše.

Popolnega zaprtja gospodarstva in družbe si najbrž v prihodnje države ne morejo več privoščiti?

Nisem epidemiolog, toda obstajajo različne ravni, odvisno od tega, kako se virus širi. V določenem trenutku, kot je bilo v Italiji, Vuhanu in New Yorku, morate vse popolnoma zapreti, saj je to edina pot, da se ne zgodi še večja katastrofa. Ko je prenos virusa nadzorovan, kot je zdaj na Hrvaškem, v Sloveniji, Bosni, Minnesoti, v glavnem po vseh ZDA, epidemiologi ne svetujejo popolnega zaprtja, saj ni potrebno. Vsi drugi ukrepi pa ostajajo. Teh blažjih ukrepov, žal, v nekaterih okoljih ne spoštujejo dosledno. Kjer se to dogaja, je primerov okužbe več.

Kaj bi se zgodilo, če bi opustili vse ukrepe in se vrnili v normalno življenje, kot pričakuje del družbe?

Mislim, da bi se, če bi se zdaj zgodilo enako, na nekaterih območjih katastrofalno širila okužba in bi bilo veliko kritično bolnih. Bili so že eksperimenti, imeli smo Vuhan, Italijo in New York. Ni samo to, da stvari ne poznamo. Vemo, kako je. Novice o tem niso lažne. Poglejte si CBS-ov film iz bolnišnice Montefiore, kjer dela moja kolegica Michelle Gong. Izreden film. Življenje v prvih bojnih vrstah, tako nekako. Enourna oddaja. Poglejte to in se prepričajte, kaj se dogaja. Dogajanje v bolnišnici, vpliv na bolnike, na njihove družine, na vso družbo, na reševalce, ki prevažajo ljudi, je strašen. Če bi radi videli, kako bi bilo in kako je lahko, si poglejte to. To se je že zgodilo, to ni izmišljotina. Sčasoma, čim več ljudi bo imelo naravno imunost, plus cepivo, plus ti manjši ukrepi – vse skupaj – upamo, da se bo do pomladi 2021 življenje vrnilo v normalne tirnice, se pravi, da bomo lahko šli na športne prireditve, koncerte in druge stvari in bo življenje veliko normalnejše, kot je zdaj.

Koliko pa so stari vaši bolniki?

Zdaj je na intenzivnem oddelku, kjer delam, polovica bolnikov, pet od desetih, mlajša od mene.

Koliko pa so stari najhuje bolni bolniki z gripo?

Pri sezonski gripi je več starejših bolnikov, pri pandemični pa je drugače. Pozabili ste, kako je bilo v času H1N1 leta 2009. Prav tako je zbolelo precej veliko mlajših. Ob vsaki infekcijski bolezni so bolj prizadeti ljudje, ki imajo manjšo rezervo, ki imajo bodisi sladkorno bolezen, raka, kemoterapijo ali pa so starejši. Toda dogaja se tudi pri mlajših in popolnoma zdravih, odvisno od količine virusa in od nekaterih razlogov, ki jih še ne poznamo dovolj.

Ali spremljate razmere v Evropi, v regiji?

Imamo tako imenovano podporno skupino pod pokroviteljstvom urada Svetovne zdravstvene organizacije iz Sarajeva. Ustanovili smo skupino na družbenem portalu, kjer so zdravniki in drugi zdravstveni delavci z območja nekdanje Jugoslavije. Izmenjujemo si nova znanja. Članov je več kot 2500. Vsak dan si sporočamo kaj novega, brž ko kaj izvemo, iz lastnih izkušenj ali iz različnih objav. Poleg tega smo imeli aprila, maja in junija vsak teden, zdaj pa imamo vsak mesec, telepolemike in spletno stran, kjer objavljamo točne podatke, ne lažnih, o tem, kako čim bolje obravnavati bolnike, ki jih sprejmemo, ki so že kritično bolni, in poskrbeti, da ozdravijo. Po tem, kar sem videl, so rezultati precej dobri. V Ljubljani je nega bolnikov s covidom v vseh pogledih podobna kot na kliniki Mayo, tako da ste lahko ponosni. Tudi druge bolnišnice, na primer v Banjaluki, v Zagrebu, v Kamenici, so prav tako na visoki ravni. Epidemiološki ukrepi so bili na začetku strogi in so prispevali k upočasnitvi širjenja okužbe, da ni dobila tragičnih razsežnosti, kot je bilo v Italiji.