Vnovična rast števila okužb

V četrtek je bilo opravljenih tudi 99.215 hitrih testov.

Zaradi covida-19 se v bolnišnicah zdravi 553 bolnikov, 179 jih potrebuje intenzivno nego. S covidom je umrlo šest bolnikov.

Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev znaša 827, povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 1377.

Po podatkih NIJZ-ja je v Sloveniji 17.510 aktivnih primerov okužb.

Število aktivnih primerov se je v primerjavi z dnevom prej povišalo za 615. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je višje za 96, 14-dnevno povprečje na 100.000 prebivalcev pa se je zvišalo za 29.

Foto: Twitter Vlade RS
Foto: Twitter Vlade RS

Največ omikrona potrjenega na Gorenjskem

V Sloveniji so do zdaj potrdili 333 primerov okužbe z različico omikron, je sporočil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Gre za skupne podatke potrjenih primerov NLZOH-ja in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI). NLZOH in IMI sta do zdaj odkrila tudi 1170 sumov na različico omikron.

Z namenom odkrivanja različice omikron NLZOH pregleda od 70 do 100 odstotkov pozitivnih vzorcev PCR-testov. Tako so s t. i. presejalnim testiranjem do zdaj odkrili 689 sumov na različico omikron, IMI pa 481, skupaj torej 1170. Te primere nato uvrstijo še v genomsko sekvenciranje. S to metodo so do zdaj pri nas potrdili 333 primerov različice omikron.

NLZOH je od četrtka popoldne potrdil še 85 primerov različice omikron. Največ primerov so do zdaj sicer potrdili na Gorenjskem. Povprečna starost ljudi, pri katerih je bila s presejalnim PCR-testom potrjena različica omikron, je 32,4 leta, so še sporočili.

2500 okužb dnevno sredi januarja?

Po napovedih Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan (IJS), kot poroča STA, epidemija raste vse hitreje, predvidoma zaradi predprazničnega druženja in hitrega širjenja različice omikron.

Kot je razvidno iz njegove napovedi, objavljene na spletni strani IJS-ja, bi lahko število dnevno potrjenih okužb s koronavirusom 12. januarja preseglo 2500. Kako se bo rast epidemije odražala na številu hospitaliziranih covidnih bolnikov na navadnih in intenzivnih oddelkih, bo odvisno od resnosti bolezni, ki jo povzroča nova različica, navaja. Leskovar še ocenjuje, da reprodukcijsko število trenutno znaša 1,4.

Opozorila na pomembnost cepljenja

Strokovni svet UKC-ja Maribor je na četrtkovi izredni seji sprejel stališče, da je za dosego 95-odstotne precepljenosti treba uporabiti vse strokovno utemeljene ukrepe. Cepljenje je po njihovih besedah tisto, ki najpomembneje zmanjša tveganje za hud potek bolezni in smrt pri covidu-19.

Kot so sporočili iz UKC-ja Maribor, se je v Sloveniji kritično znižala raven zdravstvenega varstva prebivalstva. Spomnili so, da je epidemija covida-19 v 22 mesecih zahtevala več kot 5500 življenj, hkrati pa so izjemno prikrajšani drugi bolniki, saj se je zaradi obravnav covidnih bolnikov bistveno zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev.

Čakalne dobe se daljšajo, rezultati zdravstvenih obravnav so slabši, lahko tudi usodni, so poudarili. "Ustavne pravice posameznika do zdravja zdravstveni sistem v tem trenutku ni več sposoben zagotoviti v polnem obsegu, in to zaradi zavračanja cepljenja velikega deleža populacije," opozarjajo.

Še neposrednejše sporočilo je v sredo sprejel strokovni svet UKC-ja Ljubljana, ki je na izredni seji soglasno sprejel sklep, s katerim je predlagal uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19. Tako odločitev so sprejeli "zaradi interesa in trpljenja" vseh covidnih in necovidnih bolnikov, ki traja dve leti in mu ni videti konca, so odločitev sveta pojasnili na Twitterjevem profilu UKC-ja Ljubljana.

Slabšanje epidemičnih razmer

Obvezno cepljenje da ali ne?

Pozivi k uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 so v zdravniških vrstah v zadnjem času vse glasnejši. K njegovi uvedbi so v preteklih dneh pozvali v Slovenskem zdravniškem društvu, k razmisleku o takšni odločitvi pa je večkrat pozvala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Uvedbo obveznega cepljenja je v sredo predlagal tudi strokovni svet UKC-ja. Ob ustrezni zakonodajni podlagi so obvezno cepljenje podprli tudi infektologi.

"Cepljenje proti covidu-19 ne nudi popolne zaščite, omogoča pa večini cepljenih lažji potek bolezni in s tem zdravljenje več drugih bolnikov, ki nimajo covida. Slovensko zdravniško društvo je izpostavilo, da je svoboda posameznika omejena s svobodo soljudi in necepljeni dejansko ogrožajo že cepljene, vendar imunološko krhke posameznike, zato infektologi podpiramo uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19, seveda ustrezno podprto z zakonodajo," je pojasnila predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Epidemiološki kolegij NIJZ-ja pa je v sredo že tretjič razpravljal o obveznem cepljenju proti covidu-19 in soglasno potrdil stališče, da trenutno ne more podpreti njegove uvedbe. Z ministrstva za zdravje sporočajo, da bodo sledili usmeritvam NIJZ-ja.

Cepljenje je pomemben javnozdravstveni ukrep, so poudarili epidemiologi NIJZ-ja, a ob tem dodali, da epidemiološka stroka trenutno ne more podpreti uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19, "saj ni izdelan implementacijski načrt, ki bi njegovo izvedbo omogočil". V okviru načrta naštevajo pravno podlago, administrativne postopke in ukrepanje ob odklonitvi cepljenja in prepovedi.

Ker vprašanje izvedbe obveznega cepljenja ostaja neodgovorjeno, obstaja velika možnost, da obveza postane mrtva črka na papirju, so prepričani epidemiologi. Znova so namreč izpostavili vprašanje, ali bi takšna pomanjkljiva pravna ureditev res imela želeni učinek na povišanje precepljenosti. To vprašanje po njihovem mnenju presega epidemiološko in širšo zdravstveno stroko.