Z njim se je v Odmevih pogovarjal voditelj Igor E. Bergant.

Kako zanesljivi so hitri antigenski testi, ki jih opravljamo v Sloveniji, ko gre za različico omikron?

Podatkov o tem, kako zanesljivi so ti antigenski testi, ki jih opravljamo v Sloveniji, iz lastnih laboratorijev nimamo. Je pa bilo testiranje teh antigenskih testov opravljeno v nekaterih drugih laboratorijih v evropskih inštitutih in vse kaže, da hitri antigenski testi zanesljivo in učinkovito, enako učinkovito, dokažejo tako različico omikron kot delto.

Če naj bi – se opravičujem za laično opredelitev – omikron bolj napadal grlo in manj pljuča, bi bilo ustreznejše testiranje iz grla, in ne nosu?

To je seveda odvisno tudi od poteka same okužbe. Vsekakor obstajajo indici, da bi bilo v določenih primerih smiselno odvzeti tudi bris žrela. Bom povedal čisto po domače – če imamo nosno sluznico oziroma nos čist, proste poti dihanja in imamo edini znak neko pekoče žrelo, je seveda jasno, da bomo šli pogledat, kaj se dogaja v žarišču. Tako da v takem primeru so testi lahko zanesljivejši, če vzamemo bris žrela. Vsekakor pa še vedno mislim, da je tisti najustreznejši vzorec, ki ga odvzamemo pri teh testih, nosno-žrelni predel.

Če se testiramo sami doma, kako je torej najbolje ravnati in v kakšnem vrstnem redu?

Prav pri samotestiranju naletimo na težave. Če gremo na neko odvzemno točko, so tam usposobljeni in strokovno osebje zna odvzeti bris na pravilen način. Pri samotestiranju pa bi lahko v takih primerih najprej odvzeli bris žrela in potem še bris nosu.

V kolikšni meri pa je rezultat testa odvisen od pravilnosti jemanja brisa?

To govorimo že študentom na študiju, da je prvi korak ključen. Če hočemo izvesti pravilno in uspešno diagnostiko, je seveda pravilen odvzem vzorca tisti ključen korak, ki dejansko potegne za sabo vse drugo. Če imamo na primer 99-odstotno analitično občutljivost testa, nam to nič ne pomaga, če je vzorec odvzet na napačen način, ob nepravem času na nepravem mestu.

Obstajajo tudi primeri, ko je bila oseba trikrat pozitivna pri hitrem testu, na PCR-testu pa je bila negativna. Kako je to mogoče in kaj svetujete v takem primeru?

Spet se vračamo na tisto prvo točko, na kakšen način je bil vzorec odvzet. To je prvo ključno vprašanje, od tega je marsikaj odvisno. Moj nasvet v takem primeru je, da se vedemo, kot da smo pozitivni, sploh zdaj v tem času kroženja omikrona. Drugače pa so rezultati lahko razložljivi na več načinov – tukaj lahko diskutiramo, teoretiziramo. Vsekakor ne gre za neko nižjo občutljivost, ker vemo, da so molekularni testi tisti, ki so bolj občutljivi v primerjavi z antigenskimi. In v takem primeru ne gre za to, da bi molekularni test analitično gledano nekako zgrešil pozitiven vzorec. Vsekakor je tu najverjetneje prišlo do napake pri samem odvzemu brisa ali pa, kar je manj verjetno, če gledamo vsaj tistih nekaj odstotkov nižjo specifičnost, da je šlo za lažno pozitiven rezultat antigenskega. Ampak kot rečeno, sam bi v takem primeru ravnal skrajno previdno.