Kot je zapisal direktor Doma starejših Rakičan Zoran Hoblaj, so proti vrnitvi okužene stanovalke, ker menijo, da bi s tem povzročili dodatno potencialno žarišče za širjenje okužbe s covidom-19. "Ker v enoti nimamo nobenih potrjenih dodatnih okužb, bi bilo popolnoma nesmiselno tako osebo vračati v dom, še posebno ob tem, da so bolnišnice prazne in je v njih nastanjenih samo okoli 100 ljudi s covidom-19," piše Hoblaj in dodaja, da bolnišnične zmogljivosti samevajo, uvedeni preventivni ukrepi pa so rast epidemije upočasnili. Zato po njegovem mnenju ni razloga, da takih ljudi ne bi zadržali v bolnicah do takrat, ko bodo na testiranju negativni.

V petek se bodo zato sešli predstavniki pristojnih ministrstev, občine, soboške bolnišnice, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, imenovani koordinatorji in vodstvo doma ter poskušali rešiti zaplet. V soboški enoti so potrdili le eno okužbo, novih ni ne pri stanovalcih enote ne pri zaposlenih. "Če bo okužba izbruhnila pri nas, bo bolj obremenjen tudi zdravstveni sistem," je za Televizijo Slovenija opozoril Hoblaj.

Danijel Grabar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, pa je dejal, da so bolnišnice namenjene zdravljenju bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo. "Bolnišnične kapacitete moramo zagotoviti tistim, ki jih potrebujejo." Na vprašanje, ali v primeru stanovalke Doma starejših v Rakičanu ne bi bilo smiselneje, da ta ostane v bolnišnici, kjer je trenutno dovolj prostora, kot da se z njeno vrnitvijo v dom vzpostavi novo žarišče okužb, pa je Grabar odgovoril, da je vprašanje v tem primeru na mestu. "A primerjati kapacitete je nemogoče, ker ne vemo, kaj nas čaka čez teden dni ali čez en mesec. Ne moremo nastaviti sistema na podlagi enega samega primera." Zadržanje bolnice bi bilo po Grabarjevih besedah nepravično tudi z vidika tistih, ki so še bili okuženi z novim koronavirusom, a so jih kljub temu iz bolnišnice odpustili v domačo oskrbo v krog svojcev.

Hoblaj pa je opozoril na primer na Gorenjskem, kjer je bil oskrbovanec doma za starejše v bolnišnici na Golniku, kjer ga je direktor bolnišnice zadržal tako dolgo, dokler novi koronavirus ni izzvenel.

Skupnost socialnih zavodov zahteva premestitev bolnih oskrbovancev

Tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije protestirajo "zaradi nadaljevanja prizadevanj, da se socialnovarstveni zavodi, ki nimajo vseh pogojev za učinkovito osamitev in oskrbo bolnih, preoblikujejo v zasilne ustanove za oskrbo starostnikov s koronavirusno boleznijo 19".

Skupnost prav tako nasprotuje poskusom nekaterih bolnišnic, da obolele starostnike še pred koncem zdravljenja vrnejo v domove za starejše – tudi tiste, kjer za zdaj ni drugih potrjenih primerov okužb, saj to ogroža zdrave stanovalce in povečuje možnosti za pojav novih žarišč okužb z virusom. "Tovrstne premestitve so še zlasti nerazumljive ob zagotovilih, da bolnišnične zmogljivosti za oskrbo bolnikov s koronavirusno boleznijo 19 niso preobremenjene. Dosedanje izkušnje iz slovenskih domov in iz tujine, na primer iz Hrvaške, kjer obolele dosledno nastanjujejo v za to določene bolnišnice, namreč kažejo, da je širjenje virusa mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo bolnih zunaj domov za starejše," so zapisali.

Domovi za starejše največja žarišča okužb

Največja žarišča novega koronavirusa ostajajo prav domovi za starejše – v Metliki, v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru ter v domovih na Bokalcah in v Horjulu, še štirje domovi so imeli po enega ali dva primera okužbe. Poleg okuženih oskrbovancev je zbolevalo tudi osebje, vendar zgolj v manjši meri, nato pa se je širjenje ustavilo, je na dopoldanski novinarski konferenci vlade pojasnil Rajko Vajd, specialist družinske medicine in koordinator za covid-19 za DSO v ljubljanski regiji.

"Koordinatorji so skupaj z vodstvi socialnovarstvenih zavodov, z lokalnimi zdravstvenimi domovi, bolnišnicami, epidemiologi in strokovnjaki za paliativno oskrbo v vseh zavodih formirali krizne štabe, ki so s pomočjo lokalnih skupnosti, županov, civilne zaščite storili vse, da so v lokalnem območju zamejili okužbo," je navedel.

Sorodna novica V sredo potrjenih 21 novih okužb, skupaj 1269

Najbolj kritična domova v zadnjih dneh sta bila v Ljutomeru in Šmarju pri Jelšah. V Metliki se je po začetnem porastu število okuženih ustavilo pri 17 odstotkih stanovalcev in 10 zaposlenih.

"Stanje v ljubljanski regiji je trenutno stabilno, v zadnjih 14 dneh zaznavamo manj kot 20 okuženih oskrbovancev na posamezni zavod in le po štiri okužene zaposlene," je pojasnil Vajd.

Minister zagotavlja: Opreme imajo zavodi dovolj

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je poudaril, da v domovih, kjer se je virus pojavil, spremljajo razmere, začeli so z rednimi tedenskimi videokonferencami predstavnikov DSO-jev in predstavnikov ministrstev za zdravje, delo. V domovih se morajo držati navodil, ki jih je pripravila zdravstvena stroka, bolnim stanovalcem je zagotovljena zdravstvena oskrba, zaposleni imajo opreme za zdaj dovolj, je dejal minister in napovedal tudi nudenje psihosocialne pomoči zaposlenim, "ki so že skoraj pregoreli".

Glede zaščite zaposlenih v domovih za starejše je minister dejal, da že od vsega začetka vse napore usmerjajo v zagotavljanje zaščitne opreme za zdravstvene ustanove in domove za starejše. Tam, kjer se je virus pojavil, pa so zagotovili tudi opremo z višjo stopnjo zaščite, je dejal in dodal, da so začetne težave, ko je opreme primanjkovalo, zdaj mimo, zdaj je opreme dovolj. "Domovi za starejše nam morajo dnevno poročati o stanju opreme, to nato pošljemo na ministrstvo za zdravje," pojasnjuje, kako trenutno deluje sistem.

V Šmarju štirje potrjeno ozdraveli, pričakujejo še 27 negativnih testov

Minister je ob tem navedel, da se stanje v nekaterih domovih počasi izboljšuje: V Šmarju pri Jelšah so bili v sredo štirje potrjeno ozdraveli, 27 jih bodo znova testirali v teh dneh, pričakujejo, da bodo tudi njihovi testi tokrat negativni. Potrjeno je ozdravela tudi 87-letna bolnica v celjski bolnišnici.

"Pri večini oskrbovancev bolezen potekala blago"

Vajd je poudaril, da je pri večini oskrbovancev (80 odstotkov) bolezen potekala blago, "le pri najstarejših in najbolj bolnih je bila bolezen žal usodna", je dejal in dodal, da gre zasluga za to tudi osebju domov za starejše, ki so obvladali epidemijo na večini lokacij. "Če so zdravstvene ekipe oziroma zdravniki ocenili, da nekdo potrebuje zdravljenje v bolnišnici in če je bilo to potrebno ter smiselno, je bil bolnik napoten v bolnišnični oddelek, namenjen obolelim s covidom-19," je dejal in dodal, da število umrlih (teh je v Sloveniji do srede 61) ni višje od umrljivosti v obdobjih sezonskih okužb dihal ali gripe v preteklih letih, "kar pa lahko daje neki lažen občutek manjše nevarnosti virusa". "Vendar je treba poudariti, da se je smrtnost uspela zajeziti zaradi upoštevanja ukrepov," je zatrdil.

Ljutomer: Še devet na novo okuženih, pet na novo ozdravelih

V ljutomerskem domu starejših je bilo včeraj na novo potrjenih še devet okužb med stanovalci, obenem pa so potrdili pet novih ozdravelih, so sporočili iz doma in dodali, da je bil kontrolni bris pri dveh stanovalcih, preseljenih v Bioterme, pozitiven, oba sta zdaj v DSO-ju Ljutomer.

Kadrovske okrepitve v najbolj obremenjenih domovih za starejše

Na pomoč v nekatere domove so priskočili tudi prostovoljci in drugi potrebni kadri (zdravstveni tehniki, diplomirane medicinske sestre, bolničarji, študentje) – največ pomoči je v ljutomerskem domu za starejše (39), sledi šmarski dom, kjer pomaga 35 ljudi, metliški dom za starejše, kjer pomaga 14 ljudi, je navedel Vajd.

V Ljutomeru so sicer pojasnili, da v prihodnjih dneh pričakujejo tudi prve sodelavce, ki so zboleli in že ozdraveli ter se vračajo na delo. Strokovno vodenje bolnišničnega okolja z jutrišnjim dnem prevzema druga diplomirana medicinska sestra s primernimi izkušnjami, pridružilo pa se jim je tudi pet prostovoljcev študentov medicinskih ved, so navedli.

V Sloveniji sta 102 domova za starejše občane, v katerih živi okoli 20.000 ljudi, je navedel Vajd, minister za delo pa je poudaril, da v 90 odstotkih domov okužb ni – ne med zaposlenimi ne med oskrbovanci.