V murskosoboški bolnišnici so od 6. oktobra zdravili 542 bolnikov s covidom-19, 132 jih je umrlo. Po zadnjih podatkih iz bolnišnice trenutno zdravijo 127 bolnikov s covidom-19, 27 jih prihaja iz domov za starejše. Najmlajši bolnik je star dobra dva meseca, 17 bolnikov potrebuje intenzivno terapijo.

"V zadnjih dneh s hitrimi testi med približno 130 testiranimi zaposlenimi odkrijemo od šest do osem novih okužb dnevno. Od 1144 zaposlenih je približno 190 ljudi na bolniškem dopustu, med njimi je 86 okuženih s covidom-19. Skrbi nas to, da je med okuženimi tudi več zdravnikov, za vsakega odsotnega pa moramo najti nadomestilo, da lahko poskrbimo za nemoteno zdravljenje vseh bolnikov. S skrajnimi napori nam uspeva vsem bolnikom zagotoviti zdravljenje v naši bolnišnici in v zadnjem tednu bolnikov nismo premeščali v druge slovenske bolnišnice. Če ne bo priliva večjega števila okuženih, potem bomo trenutnim razmeram, upam, kos," dodaja direktor.

Če pa se bodo razmere poslabšale, bodo spet morali premeščati bolnike tudi v druge ustanove. "Vsem težavam navkljub poskušamo zagotoviti zdravstveno oskrbo vsem, ki jo potrebujejo. Tako dnevno opravimo približno 400 specialističnih pregledov, kar je sicer več kot polovica manj kot pred epidemijo. Tudi urgenca deluje nemoteno. Žal pa smo morali odpovedati vse načrtovane operacije in diagnostične posege, tako da se bodo čakalne dobe za določene operacije podaljšale, a je zaradi negotovih razmer težko napovedati, za koliko časa."

Najtežje razmere trenutno na dializi

Po besedah vodje zdravstvene nege v bolnišnici Metke Lipič Baligač imajo trenutno največjo stisko z negovalnim osebjem na dializi, saj še komaj zmorejo poskrbeti za vse bolnike. Če bo virus njihove vrste še zdesetkal, bodo pet bolnikov morali napotiti v druge zdravstvene ustanove v Sloveniji. ''Kako naj izberemo tistih pet in jim povemo, da jim po več letih zdravljenja v naši bolnišnici tega ne moremo več omogočiti, ker nimamo dovolj osebja. Celotno breme bo tako padlo na bolnike. To so zelo hude stiske. Upam, da se to ne bo zgodilo,'' je sklenila Metka Lipič Baligač.

Trenutne razmere je opisala tudi na družbenem omrežju: ''Zanima me, če se naši ministri, koalicija in opozicija dejansko zavedajo, da v naših bolnišnicah umirajo ljudje, da so medicinske sestre in zdravniki izčrpani in izgoreli, s trajnimi posledicami na duševnem zdravju? Da nekateri dejansko ne zmorejo ... Da je veliko drugih bolnih, ki nimajo covida-19 in ne pridejo v zdravstveni sistem? Vse to so hude stiske. Po moje se ne - ker če bi se, bi zdaj res bil trenutek, da bi stopili skupaj - VSI, kot politiki in kot ljudje in poskušali pomagati državljanom RS, pomagati zdravstvu, da bi prišli do februarja s čim manj smrtnimi žrtvami. Je to res tako težko? Saj bo čas za borbo za oblast, tako na levi, kot na desni strani, takoj ko se vsaj malo umiri epidemiološka slika! To ni politični zapis, to je apel, ker je v bolnišnici res težko.''

Od 6. oktobra je v murskosoboški bolnišnici umrlo 211 ljudi, od tega 132 s covidom-19. Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz bolnišnice, je razvidno, da je lani celo leto v bolnišnici umrlo 794 ljudi. Letos pa do 9. decembra že 796. Največ smrti je bilo novembra, in sicer 131, 94 umrlih je imelo covid-19.

Še vedno težave s prostori za pokojne

Konec novembra so se v bolnišnici pojavile tudi hude težave s pomanjkanjem primernega prostora za obravnavo pokojnih. Večina svojcev namreč želi upepeliti pokojnika, v Sloveniji pa sta samo dve upepeljevalnici. Tako je bilo treba na upepelitev čakati tudi več kot teden dni. ''S sodelovanjem pogrebnih služb in občine smo zadeve uredili do te mere, da v tem trenutku ne primanjkuje prostora za pokojne, ki umrejo v bolnišnici. Žal pa ne moramo zagotoviti hrambe pokojnih, ki ne umrejo pri nas,'' je povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar.

Pogrebne službe se tako morajo znajti po svoje. Bodisi imajo lastne tovrstne prostore ali pa v tem času uporabljajo mrliške vežice. Direktor murskosoboške Komunale Tomislav Zrinski pravi, da obvladujejo razmere, čeprav se na upepelitev v Mariboru še vedno čaka več dni. Trenutno je v Ljubljani za upepelitev krajša čakalna doba, a so stroški zaradi prevoza nekoliko višji, zato se svojci odločajo za upepelitev v Mariboru. Tako pravijo tudi v pogrebništvu Banfi.

Podobne izkušnje imajo tudi na območju občin Gornja Radgona in Ljutomer. Iz podjetja Eko Park Lendava, ki zagotavlja 24-urno dežurno pogrebno službo in opravlja pogrebno dejavnost v občinah Dobrovnik in Lendava, pa so pisno sporočili, da ima podjetje ''za potrebe izvajanja dejavnosti sklenjeno pogodbo za najem hladilnih prostorov v bolnišnici Rakičan. Žal trenutno zaradi velikega števila pokojnikov v Rakičanu pokojnike, ki so umrli izven bolnišnice, ne sprejemajo. Pokojnike, za katere želijo svojci kremacijo, vozimo v krematorij v Ljubljano, kamor lahko pokojnika pripeljemo takoj, na kremacijo pa čakamo cca pet dni. Do novembra nam je večino teh storitev opravil mariborski krematorij, zdaj pa je čakalna doba cca 25 dni, zaradi česar smo se trenutno preusmerili v Ljubljano. Pokojnike, za katere svojci naročijo pogreb s krsto, pa pokopljemo v skladu z zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Cena storitev se bistveno ni spremenila, nekaj višja je le zaradi dodatnega prevoza.''

V ljubljanskem javnem podjetju Žale v zadnjih dveh mesecih opažajo veliko več upepelitev pokojnikov iz vse Slovenije. ''K temu priča dejstvo, da smo samo v novembru 2020 izvedli 1874 upepelitev oz. 86 odstotkov več upepelitev kot novembra 2019. Trenutno se na žaro čaka do osem dni,'' so sporočili iz javnega podjetja Žale, d.o.o.

Čeprav delajo podnevi in ponoči, nastaja zamik

V Pogrebnem podjetju Maribor pojasnjujejo, da ''kapacitete upepeljevalnice v Mariboru, ki ob normalnih razmerah pokrivajo celotno severovzhodno Slovenijo, ob 40-odstotnem povečanju kremacij, takšne potrebe po upepeljevanju ne zmorejo. Čeprav delamo podnevi in ponoči, nastaja pri upepeljevanju zamik. Tako čas od smrti do pogreba traja dlje, kot je običajno, zdaj približno 14 dni. Zaradi tega se nekateri svojci že odločajo za klasični pogreb, ki pa je mogoč takoj oziroma po preteku zakonsko določene norme 36 ur. V Mariboru smo že sprovedli vse postopke in v letu 2021 načrtujemo vzpostavitev delovanja nove peči. Število upepelitev (v primerjavi s klasičnim pogrebom s krsto) se namreč v Sloveniji še vedno povečuje in sedanje stanje težko zadošča potrebam."

Ker je bilo tudi pred epidemijo včasih treba na upepelitev pokojnika čakati več dni, so nekateri pomurski župani že pred leti menili, da ob Mariboru in Ljubljani tudi Pomurje potrebuje upepeljevalnico. Zdaj so razmišljanja o tem spet aktualna.