Po oceni NIJZ-ja je v državi trenutno 11.719 aktivnih primerov okužbe, kar je 120 manj kot dan prej.

V bolnišnicah zdravijo 423 covidnih bolnikov (deset več), 120 jih potrebuje intenzivno zdravljenje (pet več).

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb trenutno znaša 800, kar je 16 manj kot dan prej. V zadnjih 14 dneh so potrdili 553 okužb na 100.000 prebivalcev, kar je šest manj v primerjavi s povprečjem dan prej, kažejo podatki NIJZ-ja.

V petek so sicer opravili tudi 29.878 hitrih testov, ki jih v primeru pozitivnega izvida preverijo še s PCR-testi.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je pri nas po podatkih vlade cepljenih 1.134.696 ljudi oz. 54 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 64 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 75 odstotkov.

Z vsemi odmerki cepiva pa je cepljenih 1.040.904 prebivalcev, kar je 49 odstotkov celotnega prebivalstva, 59 odstotkov med starejšimi od 18 let in 70 odstotkov starejših od 50 let. V petek so sicer cepili 8985 ljudi.

Roman Jerala: Ljudje se z mRNA-cepivi cepijo "z mirnejšim srcem"

Kot je znano, naj bi posvetovalna skupina za cepljenje v ponedeljek pozvala k prednostni rabi mRNA-cepiv.

Predlog, da preidemo na prednostno uporabo mRNA-cepiv, je smiseln tudi po mnenju Romana Jerale s Kemijskega inštituta. "Virus je sestavljen iz RNA, okoli virusa je maščobna ovojnica in nekaj proteinov. Če pogledamo mRNA-cepivo, je narejeno skoraj tako kot virus. Razlika je v tem, da ne povzroča bolezenskih učinkov, RNA pa je le za protein, ki inducira protitelesa, ki nas zaščitijo. V tem pogledu so mRNA-cepiva najboljši približek tega, da se okužimo z virusom brez posledic in torej aktiviramo imunski sistem in zaščito," je za Odmeve povedal Jerala.

Poudaril je, da je bilo z mRNA-cepivi po svetu cepljenih že več milijarda ljudi in verjetno še nobeno cepivo ni bilo uporabljeno v tolikšni meri, zato ne moremo govoriti o poskusnih cepivih. Prešla so tudi vse klinične študije.

Na vprašanje, ali so vektorska cepiva slaba, Jerala odgovarja, da ne moremo reči, da so slaba. "Navsezadnje moramo pogledati v perspektivi, da smo se z vektorskimi cepivi cepili, ko še ni bilo drugih in je bilo katero koli cepivo dobro. Vektorska cepiva prav tako zaščitijo pred hujšim potekom bolezni, a so nekoliko manj učinkovita, več pozornosti je bilo na še vedno zelo redkih stranskih učinkih. A glede na to, da imamo dovolj cepiv na osnovi mRNA, ki so učinkovitejša, mislim, da je zelo smiselno, da se v prihodnje cepimo z njimi."

Kljub vsemu odločitev za prednostno uporabo mRNA-cepiv ne temelji le na njihovi večji učinkovitosti, temveč tudi na nekaterih tragičnih dogodkih, ki so bili posledica cepljenja z vektorskimi cepivi. Ljudje se z mRNA-cepivi lahko "cepijo z mirnejšim srcem", meni Jerala. Kot dodaja, je težko napovedati, kako dolgo bodo cepiva delovala. "Za zdaj še vedno lahko rečemo, da cepiva preprečujejo hud potek bolezni. V določenem deležu se dogaja, da ljudje, ki so bili cepljeni, zbolijo. Kljub temu je verjetnost, da se okužijo, približno desetkrat nižja in običajno je potek bolezni bistveno lažji kot pri necepljenih," je Jerala še povedal za Odmeve.