Predstavniki vlade in svetovalne strokovne skupine ministrstva za zdravje so se na Brdu pri Kranju sestali na temo širjenja novega koronavirusa. Čeprav odločitve po napovedih vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina nocoj ni bilo pričakovati, še posebej ne o razglasitvi epidemije, je predsednik vlade Janez Janša s sestanka tvitnil, da bo od ponedeljka dalje za celo Slovenijo dejansko razglašena epidemija.

Kot kaže, so neformalni sestanek spremenili tudi v dopisno sejo vlade, kjer lahko sprejmejo tovrstne odločitve. "V Sloveniji se glede na uradne podatke o številu okuženih soočamo z drugim valom epidemije nalezljive bolezni covid-19. Priča smo njenemu hitremu in eksponentnemu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost. Aktualne epidemiološke razmere zahtevajo takojšnjo razglasitev epidemije na celotnem območju Republike Slovenije, saj vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije," so z urada vlade za komuniciranje sporočili po koncu seje.

Odlok bo veljal 30 dni.

Kaj razglasitev epidemije dejansko pomeni?

V Poročilih na TV Slovenija je nekaj podrobnosti podal vladni govorec Kacin, ki je pojasnil, da se je vlada za razglasitev epidemije odločila, da bi imela pravno podlago za ukrepe, ki bodo sledili. "Zdaj se bo aktiviral državni načrt na področju civilne zaščite, da bodo imeli župani pri sebi na voljo strukturo za pomoč in ukrepanje, če se bodo razmere slabšale. Slabšale pa se bodo, jutrišnje številke okuženih ne bodo rekordne, rekordne pa bodo za ponedeljek," je napovedal.

Dodatni ukrepi bodo sledili v prihodnjih dneh, za zdaj pa je sprejeta le odločitev za formalno razglasitev epidemije. Torej, vse velja kot do zdaj – v šolo gredo šolarji do 6. razreda, za preostale je vlada že pred dnevi uvedla en teden pouka na daljavo, nato pa bodo znova presodili, kakšne so razmere. Uslužbenci gredo na delo, so pa po Kacinovih besedah vse delodajalce pozvali, naj se čim več dela od doma, da bo druženja in prehajanja čim manj.

"Ocenjujemo, da so nekateri ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti – na primer o trgovinah in 20 kvadratov na posamezno stranko, kar se trgovci dobro držijo, zato ne vidimo potrebe po zapiranju trgovskih centrov. Želimo, da čim več stvari deluje, se moramo pa samoomejiti. Pokazalo se je, da ljudje v zadnjih dneh bolj samozaščitno ravnamo in da nekaterih ukrepov ne bo ali vsaj še ne bo treba razglasiti," je še dodal Kacin in napovedal, da bo vlada vse sprejete ukrepe časovno zamejila.

Sorodna novica Kaj (postopno) prinaša razglasitev epidemije?

Kacin zatrjuje, da tri statistične regije še ostajajo oranžne

In čeprav je Ukom zapisal, da "vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije," po Kacinovih besedah to ne pomeni, da so zdaj vse regije na rdečem seznamu. Primorsko-notranjska, goriška in obalno-kraška statistična regija tako kljub razglasitvi epidemije ostajajo na oranžnem seznamu. "Kdo je na rdečem seznamu, namreč izve takrat, ko Nacionalni inštitut za javno zdravje objavi pojavnost okužb. To je naredil v petek, danes zagotovo ni, in jutri tudi ne bo," je dejal za STA.

"Vsak dan je dragocen"

Vodja strokovne skupine Bojana Beović je že pred sestankom opozarjala, da so razmere resne, vsak dan je dragocen, in da se zavzema za čimprejšnjo uveljavitev čim ostrejših ukrepov, ki se jih lahko po kakšnem tednu – če bodo seveda v zadostni meri prijeli – začne tudi sproščati.

Po načrtu ukrepov za omejevanje novega koronavirusa je vlada predvidela razglasitev epidemije, ko bo pojavnost števila novih okužb v zadnjih 14 dneh presegla 140 na 100.000 prebivalcev, ko bo v bolnišnicah zdravljenje potrebovalo več kot 250 ljudi in ko bo intenzivno nego več kot 50 ljudi.

Do zdaj sta bila izpolnjena dva pogoja za uradno razglasitev epidemije. Čez dan je bil po vsej verjetnosti izpolnjen še tretji, 50 bolnikov na intenzivni negi, saj jih je bilo tam v soboto 49.

Janša je sicer še pred začetkom posveta pripravil nagovor državljanom, v katerem je pojasnil trenutne razmere.

Sorodna novica Janša: Najprej so življenja, zdravje, nato ekonomija. Vse ostalo bo moralo počakati.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

V soboto pozitivnih več kot 19 odstotkov izvidov

V soboto je bilo opravljenih 3765 testov na okužbo s koronavirusom, pozitivnih je bilo 726 izvidov oziroma kar 19,28 odstotka testiranih. V bolnišnicah se zdravi 265 covidnih bolnikov, od tega na intenzivni negi 49, je po Twitterju sporočila vlada. Iz bolnišnice so odpustili 12 ljudi. S covidom-19 so umrli štirje.

Sledilnik za covid pa poroča o 736 novih okužbah.

Pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev na 14 dni se je povzpela na 317.

V državi je le še 10 občin brez aktivnega primera okužbe.

Policijska opozorila in primeri, predani inšpektoratu

Policisti so od uveljavitve odloka, ki v okviru ukrepov proti širjenju novega koronavirusa omejuje gibanje prebivalstva med rdečimi in oranžnimi statističnimi regijami, v petek in soboto izdali 121 opozoril, v 99 primerih pa so odstopili predlog zdravstvenemu inšpektoratu, so za Slovensko tiskovno agencijo povedali na Generalni policijski upravi. Inšpektorat je tisti, ki izdaja globe, in sicer na podlagi zakona o nalezljivih boleznih.

Poklukar: Šli bomo skozi nekaj, na kar nas nihče ni mogel pripraviti

S pismom na Facebooku se je na vse Slovence obrnil generalni direktor UKC-ja Ljubljana Janez Poklukar, ki je zapisal: "V naslednjih tednih bomo šli skozi naši generaciji nikoli videno in skozi nekaj, na kar nas ni mogel nihče pripraviti. Čez dva do tri tedne bomo živeli obdobje, ki bo polno nemogočih preprek. Čeprav si želim, da se motim, je statistika v primeru epidemije žal navadno nezmotljiva." Opozoril je, da bodo še danes samoumevni posegi lahko postali stežka dosegljivi, saj bo vse osebje osredotočeno na reševanje življenj v epidemiji.

"Nekega dne bomo lahko ponovno množično spodbujali naše orle v Planici, dočakali novo leto v gneči mestnih ulic ter skupinsko vrtičkali za domom. Smučanje, izleti na morje ali obiski koncerta in gledališča bodo ponovno samoumevni. Maske bodo spet postale le šega pustnih karnevalov. Do tam nas ne bodo pripeljala velika dejanja velikih posameznikov, temveč ravno nasprotno – mala odrekanja vsakega od nas. Solidarni v borbi, odločnosti in upanju bomo uspeli. Tudi v teh težkih razmerah se rojeva novo življenje – prvi nasmeh, ki ga novorojenček vidi skozi skafander, ni nič manj iskren."

Ob koncu zapisa je opozoril, da zdravstveni delavci lahko pomagajo samo toliko, kot jim pomaga skupnost, ki stoji za njimi.

Omejevanje zdravstvenih storitev v Celju in Mariboru

V bolnišnicah počasi zmanjkuje prostora za covidne bolnike, zato je ministrstvo za zdravje z uredbo pozvalo bolnišnice, da začnejo ukinjanje nenujnih zdravstvenih storitev.

Bolnišnice morajo tako zagotoviti več postelj, predvsem pa še več ustreznega kadra. V Mariboru in Celju bodo tako že jutri odpovedovali bolnike, ki nimajo napotnic z oznako nujno, poroča TV Slovenija.

"S ponedeljkom odpovedujemo vse načrtovane elektivne posege, še posebej na kirurgiji, ker selimo tako imenovano covidno intenzivno enoto v centralno kirurško intenzivno enoto, kjer imamo več mest za umetno predihavanje," je povedal direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis.

Podoben ukrep so na zahtevo vlade sprejeli tudi v celjski bolnišnici, kjer bodo 22 posteljam, do zdaj namenjenim covidnim bolnikom, dodali še 75 novih. "Operativni oddelki se krčijo, povečujejo se pa kapacitete za infekcijski oddelek, ta stavba tu poleg je stavba infekcijskega oddelka, kar je 35 bolniških postelj, ta je že od jutri namenjena za covidne paciente," je dejal strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar.

Bodo pa še vedno obravnavali nekaj izjem. V celoti se ohranjajo programi Svit, Dora in Zora. Prav tako so v celoti ohranjeni programi obravnave nosečnic in porodnic, oskrba novorojenčkov, oskrba onkoloških pacientov in otrok.

Vindišar pacientom, ki bodo imeli nujne zdravstvene težave, sporoča, naj se oglasijo v urgentnem centru, ki bo deloval nemoteno, še poroča TV Slovenija.

Sorodna novica "Tudi če Slovenija doseže mejo za razglasitev epidemije, se to ne bo avtomatično zgodilo"

Spoved le ob spoštovanju previdnostnih ukrepov

Od petka naprej so v rdečih regijah prepovedani verski obredi z navzočnostjo ljudi, v oranžnih pa se lahko udeleži do deset vernikov, a le v svojih župnijah. Tako so danes nedeljske maše znova v okrnjeni obliki. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je vernike zato že povabil k okrepljeni molitvi v družini in prejemu osebnega obhajila.

Zore je duhovnike pozval, naj v primerih, ko se bodo morali odločati, kdo se bo lahko udeležil maše, omogočijo vernikom prejem obhajila zunaj svete maše. Kot je pojasnil, bodo ljudje posebej opozorjeni, naj prihajajo na potrebni razdalji in ob strogem upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov.

Spovedi za zdaj lahko potekajo, če prostor omogoča izvajanje previdnostnih ukrepov. Pri tem se je po besedah Zoreta pokazalo, da je to mogoče v tako rekoč vseh župnijah. Po spletu pa spoved ni mogoča.

Sorodna novica Virus SARS-CoV-2 ostane na koži devet ur, z umivanjem ga odstranimo v 15 sekundah

Če je ob prvem valu epidemije Slovenska škofovska konferenca (SŠK) podpirala prenos maš po spletu, pa v drugem valu temu ni toliko naklonjena. Pri tem se sklicuje na besede papeža Frančiška, ki je aprila opozoril, da "vera prek medijev ni Cerkev" in da so ljudje, ki spremljajo mašo po spletu, brez zakramentov in brez občestva. Tudi Zore je prepričan, da maše po spletu in drugih videokonferenčnih orodjih ne morejo nadomestiti maš v živo.

Kljub temu pa je SŠK v soboto duhovnikom v dopolnjenih navodilih dovolil, da po lastni presoji in glede na okoliščine mašo prenašajo po spletu, če jo duhovnik med drugim obhaja v cerkvi ali javni kapeli, če gre za neposreden prenos in če ob koncu povabi vernike, da lahko ob določeni uri pridejo v cerkev in ob upoštevanju ukrepov prejmejo obhajilo.

Višji razredi osnovnošolcev do konca meseca doma

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

S ponedeljkom se - v okviru še ta teden sprejetih ukrepov - zapirajo osnovne šole za učence od šestega do devetega razreda in srednje šole, pouk bo teden dni potekal na daljavo, nato pa sledijo jesenske počitnice, ko bo na podlagi števila okužb padla tudi odločitev o morebitni vnovični vrnitvi v šolske klopi.

Študenti višjih šol bodo po odločitvi vlade predavanja po spletu spremljali do konca meseca, medtem ko je ministrstvo za izobraževanje visokošolskim zavodom priporočilo, da do konca novembra izvajajo v živo zgolj laboratorijske, klinične in računalniške vaje.