Prejšnji teden je bilo 1,1 milijona okužb in 10.000 mrtvih.

To je sicer 3,8 odstotka manj okužb v primerjavi s tednom prej in 3,9 odstotka manj smrti, vendar pa so številke popačene, ker prejšnji četrtek na zahvalni dan niso testirali, manj pa so testirali tudi v petek in v tem tednu se pričakuje opazna rast okužb in smrti. V nedeljo je bilo hospitaliziranih 93.000 ljudi, v ponedeljek pa že skoraj 100.000.

Za kar 91 odstotkov so narasle okužbe v tednu dni v državi Washington, za 31 odstotkov v Kaliforniji in za 25 odstotkov v New Yorku. Največ mrtvih je bilo prejšnji teden v zveznih državah Illinois (831) in Teksas (806).

Povprečna stopnja pozitivnih izidov testov je v ZDA že tretji teden zapored 9,8 odstotka. Vendar pa ima 29 držav več kot 10-odstotno stopnjo pozitivnih izidov, Iowa kar 50-odstotno, Idaho 44-odstotno in Južna Dakota 41-odstotno.

Odstopil sporni Trumpov svetovalec

Medtem je v ponedeljek s položaja po štirih mesecih odstopil posebni zdravstveni svetovalec predsednika ZDA Donalda Trumpa radiolog Scott Atlas. Med drugim je Atlas dvomil o smiselnosti nošenja mask, nasprotoval pa je tudi zapiranju javnega življenja in zagovarjal t. i. čredno imuniteto, poroča BBC.

Dodatno razburjenje je povzročil prejšnji mesec, ko je na Twitterju pozval, naj se "ljudje uprejo" novim ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa v zvezni državi Michigan. To je Atlas izjavil le nekaj tednov po tem, ko je bilo razkrito, da so pripadniki milice, ki nasprotujejo ukrepom proti koronavirusu, načrtovali ugrabitev guvernerke te države Gretchen Whitmer.

Direktor Nacionalnega inštituta za zdravje epidemiolog Anthony Fauci in drugi so Atlasa obtožili, da daje Trumpu lažne in zavajajoče informacije.

Tudi akademiki z Atlasove Univerze v Stanfordu so ga močno kritizirali. Njegova stališča glede covida-19 po njihovem mnenju nasprotujejo medicinski znanosti. njegov odstop so pozdravili in dejali, da bi moralo do njega priti že zdavnaj.

ZN: Pandemija povzročila močno povečanje potrebe po pomoči

Združeni narodi opozarjajo, da bo prihodnje leto humanitarno pomoč potrebovalo rekordnih 235 milijonov ljudi. Kar 40-odstotno povečanje števila pomoči potrebnih ljudi je po oceni ZN-a posledica pandemije covida-19.

"Bogate države lahko sedaj vidijo luč na koncu predora. To pa ne velja za najrevnejše države," je v izjavi opozoril koordinator ZN-a za nujno pomoč Mark Lowcock. "Kriza covida-19 je milijone ljudi potisnila v revščino in potreba po humanitarni pomoči je poskočila v nebo," je dodal.

Prihodnje leto bo vsak 33. človek potreboval pomoč, pandemija pa je najbolj prizadela tiste, ki so bili že pred tem ogroženi, piše v poročilu svetovne organizacije. Ob naravnih katastrofah, konfliktih in podnebnih spremembah je pandemija ustvarila dodatne težke pogoje. Lakota in revščina sta v porastu, so posvarili v uradu ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA).

OCHA je zaprosil države donatorke za 35 milijard dolarjev pomoči, s katero bi prihodnje leto zagotovili hrano, zatočišča in zdravstveno oskrbo za 160 milijonov ljudi v 56 državah. Druge organizacije, med njimi Rdeči križ, pa so pripravljeni pomagati preostalim od skupno 235 milijonov ljudi.

Za letošnje leto je sicer OCHA pozval k 39 milijardam dolarjev pomoči, do konca novembra pa so zbrali manj kot polovico. Znesek za prihodnje leto je nižji, ker so se pri tem uradu ZN-a osredotočili na bolj ciljne in učinkovite akcije, je pojasnil tiskovni predstavnik Jens Laerke.