Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister Danijel Bešič Loredan, so z zakonom izločili vse tisto, kar v tem trenutku ni več potrebno, izluščili bistvo in postavili vse pravne podlage, da covid do pomladi "počasi, počasi" postane endemično obolenje. "Želimo si, da se ne vzpostavlja več izrednih razmer, saj za to ni nobene potrebe," je dejal.
V predlogu zakona so jasno opredelili tudi covidne dodatke, ki so "zdaj v nominalnem znesku in za vse enaki", dobili pa jih bodo samo tisti uslužbenci, ki bodo delali neposredno s covidnimi bolniki.
Izolacija bo krajša, določala jo bo stroka
Opredelili so tudi pravne podlage za testiranje, dotaknili so se problematike izolacij ter rdečih in sivih con, je navedel Bešič Loredan, pozneje pa razložil še, da v samem interventnem zakonu niso šli v detajle, ampak so zgolj opredelili podlage. Trajanje izolacije bo krajše, določali ga bodo po navodilih stroke. "Mi z zakonom dajemo pravno podlago, da lahko stroka te zadeve predlaga, ministrstvo pa jih implementira v zdravstvenih zavodih," je razložil minister.
Financiranje bolniške odsotnosti na breme delodajalca, ne ZZZS-ja
Kot so pojasnili, predlog zakona predvideva, da gre nadomestilo plače zavarovancem na podlagi mnenja izbranega osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije od prvega dne zadržanosti od dela zaradi izolacije, ki jo odredi izbrani osebni zdravnik, iz sredstev delodajalca, za čas trajanja kužnosti, ki se potrjuje s hitrim antigenskim testom ali PCR-testom. Višina nadomestila plače, ki bremeni delodajalca, znaša 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Nič več tridnevnih bolniških brez obiska zdravnika
Ker je bila možnost tridnevnega bolniškega staleža vpeljana s PKP-ji, so jo zdaj umaknili, je povedal minister, a jo bodo znova vpeljali z novo zakonodajo, in sicer po vzoru razvitih držav, "bo pa treba najti konsenz, na čigavo breme ta tridnevna bolniška gre". "V tem trenutku je obešati breme tridnevne bolnške na delodajalca neprimerno," je še dejal in dodal, da učinki ukrepa niso bili samo pozitivni: "Veliko je bilo zlorab, ker predlog ni bil sistemski, ni bil jasno definiran."
V zakonu pa so se lotili tudi skrajševanja čakalnih dob, kar nameravajo doseči z možnostjo nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih, da bodo plačila povsem primerljiva s tistimi pri zasebnikih. "S tem želimo zdravstveni kader zadržati v javnih zdravstvenih zavodih," je dejal Bešič Loredan.
Kot je še pojasnil minister, gre za intervencijski zakon, ki bo veljal do konca leta 2023 (če bo treba, se bodo lahko posamezni ukrepi podaljšati), vlada pa ga v DZ pošilja po nujnem postopku.
V sredo je bilo opravljenih 930 PCR- in 8288 hitrih antigenskih testih, s katerimi so potrdili 2156 okužb z novim koronavirusom. Zaradi covida je v bolnišnicah 125 ljudi, od tega 21 na intenzivni negi. Umrla sta dva bolnika.
Po podatkih ministrstva za zdravje se na navadnih oddelkih zdravi 357 bolnikov, od tega 104 zaradi covida, 226 pa jih ima covid-19 kot pridruženo bolezen. Na intenzivni negi zdravijo 27 ljudi, od tega veliko večino zaradi covida, in sicer 21.
V sredo so iz bolnišnic odpustili 16 ljudi, dva bolnika sta umrla.
Po podatkih NIJZ-ja je trenutno v državi 30.312 aktivnih primerov okužbe, kar je 466 manj kot dan prej. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 2032, kar je 59 manj kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je trenutno 1438 in prav tako upada.
Prejšnjo sredo so pristojni opravili 1017 PCR- in 8695 hitrih antigenskih testov, potrdili pa 2559 okužb z novim koronavirusom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje