Vlada bo popoldne, najprej s svetovalno skupino za covid, ki jo vodi Mateja Logar, nato pa še s posvetovalno skupino za cepljenje, ki jo vodi Bojana Beović, razpravljala o mogočih scenarijih nadaljnjega boja proti epidemiji in ob tem iskala odgovore na vprašanje, kako izpolniti dane zaveze glede 70-odstotne precepljenosti prebivalstva. Da bi to lahko dosegli, bo vlada spreminjala tudi strategijo cepljenja, po kateri prioriteta ne bodo več zaposleni v kritični infrastrukturi, temveč starejši.

Kot je povedal koordinator za logistični del množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin, bodo lahko uresničevali strategijo le, če bo dobavljenih dovolj cepiv, pri čemer so v tem trenutku najbolj problematične dobave cepiva AstraZenece.

Napovedal je, da imajo zagotovilo, da bo proti koncu aprila v Slovenijo prišla prva pošiljka cepiva Johnson & Johnson in da bo do konca junija prišlo v državo več kot 250.000 odmerkov tega cepiva, pri katerem za zaščito zadošča le en odmerek.

Glede na to je po njegovem mnenju tudi realna napoved, da bi do poletja precepili 1,7 milijona ljudi oziroma 70 odstotkov prebivalstva, kar je vso odraslo populacijo. "Če načrtovane dobave ne bodo obrodile sadov, si prizadevamo tudi za vzporedne dobave," je poudaril.

Ob tem je dodal, da bo delež precepljenosti odvisen tudi od odločitve vsakega posameznika. "Dokler ljudje niso toliko ozaveščeni, da se zavedajo, da gre za njihovo zdravje in zdravje njihovih bližnjih, potem tudi država ne more narediti nobenih čudežev," je dejal.

Pojasnil je, da na ravni EU-ja iščejo možnosti, da bi 10 milijonov odmerkov, ki so rezervirani pri Pfizerju za zadnje četrtletje tega leta, aktivirali že v drugem četrtletju in ga pravično razdelili. Sloveniji bi to v tem času prineslo od 35.000 do 45.000 dodatnih odmerkov.

"Vlada bo naredila vse, da zagotovi potrebne količine za celotno odraslo populacijo," je zatrdil Kacin. Po njegovih navedbah je Slovenija doslej naročila sedem milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19, saj računajo tudi na cepljenje jeseni, ko bomo verjetno potrebovali cepiva proti novim različicam virusa.

Cepivo AstraZenece tudi za starejše

Pri cepljenju imajo tako prednost najbolj ogrožene kategorije prebivalstva, to so zlasti starejši. V tem tednu končujejo cepljenje starejših od 75 let, v prihodnjem želijo nadaljevati cepljenje starejših od 70 let. Kacin računa, da bo Slovenija imela na začetku aprila dovolj cepiv, da bi lahko cepili tudi starejše od 50 let.

Glede na to, da bodo umaknili starostno omejitev za uporabo cepiva AstraZenece, bodo tudi to cepivo v prihodnjem tednu začeli prioritetno uporabljati za starejše državljane. "Do konca tedna bomo počakali, da se lahko cepijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki še vedno razmišljajo o tem, ali se cepiti. Potem bo cepivo AstraZenece namenjeno starejšim, da se čim prej cepijo in zaščitijo," je napovedal.

Kacin je izpostavil tudi težavo cepljenja po posameznih zdravstvenih domovih, v nekaterih so namreč cepili tudi že zdrave mlade ljudi. Poudaril je, da pri AstraZeneci ni nobene potrebe, da bi na silo cepili tiste kategorije, ki še niso na vrsti. "Nedopustno se mi zdi, da so v Mariboru cepili člane olimpijske reprezentance, ki odhaja na Japonsko šele poleti," je dejal.

"Najranljivejša skupina ljudi so zdaj starejši, ki polnijo bolnišnice in imajo najtežji potek bolezni, zato bo vlada vztrajala pri strogem nadzoru nad porabo cepiv, kot je edino moralno korektno. Brez solidarnosti in brez osebne odgovornosti preprosto te akcije ni mogoče izpeljati do konca," je poudaril.

Dobra tretjina okuženih z angleško različico virusa

Zdravstveni dom Kranj in kranjsko cepilno mesto, ki se je ta teden preselilo v tamkajšnjo vojašnico, je Kacin označil za primer dobre prakse. Pohvalila ga je tudi epidemiologinja z območne enote NIJZ-ja Irena Grmek Košnik. "To cepilno mesto omogoča zelo veliko pretočnost, omogočene so razdalje, tako da se ljudje ne okužijo. Tudi sprejem je zelo prijazen," je navedla. Ljudi je pozvala k cepljenju, ko pridejo na vrsto zanj.

"Cepljenje in striktno upoštevanje ukrepov sta edini rešitvi," je izpostavila. Ob tem je opozorila, da se širi angleški sev, ki je bolj kužen, zadnje študije pa pričajo tudi o tem, da povzroča težji potek bolezni in tudi višjo umrljivost. Cepiva dajejo odpornost tudi proti tej različici, odporni pa naj bi bili tudi prebolevniki, je pojasnila.

"Cepilni centri si ob sedanji situaciji želimo nemotene dobave še večjih količin cepiva. Mi se bomo prilagodili in bomo skušali vse paciente čim hitreje in na čim varnejši način precepiti," je poudaril vodja zdravstvene nege v Zdravstvenem domu Kranj Jože Prestor.

"Odgovornost za situacijo v državni nosi vsak posameznik. Ko sprašujemo ljudi, kje so se okužili, ne povedo po resnici. Prosim, da se izogibate zasebnim druženjem," je še opomnila.

Največ okužb po 9. februarju

Po 6979 PCR-testiranjih na novi koronavirus v torek je bilo potrjenih 1288 okužb. Delež pozitivnih izvidov testov je znašal 18,5 odstotka. Gre za največ okužb po 9. februarju, ko jih je bilo 1336.

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 500 bolnikov, 99 jih potrebuje intenzivno nego. S covidom-19 je umrlo devet ljudi.

V torek je bilo opravljenih tudi 27.720 hitrih antigenskih testov (HAT).

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Povprečje novih primerov v zadnjih sedmih dneh po podatkih vlade znaša 855, v torek pa je znašalo 829.

Med občinami glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo Brezovica (21), Domžale (21), Kamnik (25), Mengeš (10), Gorenja vas - Poljane (16), Jesenice (19), Kranj (24), Škofja Loka (17), Celje (45), Velenje (33), Žalec (25), Koper (53), Piran (25), Nova Gorica (41), Sežana (16), Novo mesto (27). V Ljubljani je bilo potrjenih 154 novih okužb, v Mariboru pa 39.

Slovenija je v oranžni fazi, posavska regija pa edina izpolnjuje pogoje za rumeno fazo.

"Na Brdu pri Kranju bo popoldne seja vlade. Še pred njo se bodo člani vlade sestali s svetovalno skupino in se seznanili z zadnjimi epidemiološkimi podatki in trendi v prihodnje," je na vladni novinarski konferenci pojasnila vladna govorka Maja Bratuša.

Evropa je žarišče okužb

Epidemiologinja z NIJZ-ja Eva Grilc je opozorila, da se epidemične razmere po svetu in v Sloveniji nekoliko zaostrujejo. Skupno število vseh primerov na svetu znaša 120 milijonov. Evropa je pomembno žarišče okužb, je povedala.

20 držav EU-ja tako poroča o povečani pojavnosti okužb, 15 držav o povečanem številu hospitaliziranih bolnikov in osem držav o povečani smrtnosti. V zadnjih dneh se krivulje, povezane z epidemijo, znova obračajo navzgor. Skupno število primerov na svetovni ravni je 20 milijonov, smrti pa več kot 600 tisoč.

"Če se vrnemo na Slovenijo, se je 14-dnevna kumulativna incidenca poslabšala, v evropskem kontekstu pa nas je v tem parametru prehitelo osem držav. V nekaterih državah je položaj izrazito slab, na primer na Češkem in v Estoniji, kjer je 14-dnevna incidenca kar trikrat višja, in na Madžarskem, kjer je dvakratna," je poudarila.

Po podatkih NIJZ-ja je trenutno v Sloveniji 11.191 aktivnih primerov, potrjenih primerov v zadnjem tednu pa 1288. Povprečno so v zadnjih sedmih dneh potrdili 855 primerov, povprečje potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh pa znaša 531. V bolnišnicah je 500 bolnikov, na intenzivni terapiji je 99 bolnikov, skupno pa je umrlo 4267 bolnikov s covidom-19.

Tretjina virov okužbe ni znana

"Kar tretjina virov okužbe pri potrjenih primerih ni znana, do znanih primerov pa prednjačijo okužbe v krogu družine in skupnega gospodinjstva, ki prav tako predstavljajo tretjino okužb. Na drugem mestu so okužbe na delovnem mestu z desetino potrjenih primerov, sledijo pa jim zasebna druženja in vzgojno-izobraževalni zavodi. Med starostnimi skupinami najbolj izstopata starostni skupini od 35 do 44 in od 45 do 54 let. Bolj razveseljujoči so podatki o okužbah med stanovalci različnih oskrbovalnih domov in domov za ostarele, tam se je krivulje strmo spustila navzdol, a tudi tam opažamo manjši upad v zadnjih dneh, kar je vseeno skrb vzbujajoče," je dejal Grilčeva.

Spremljanje okužb pri otrocih in mladostnikih po njenih besedah kaže, da je najbolj stabilno stanje pri predšolskih otrocih, nekoliko pa naraščajo številke v osnovni šoli in srednji šoli. Pri pedagoškem kadru se številke prav tako slabšajo. Tam opažajo porast okužb pri vseh zaposlenih, od predšolske vzgoje do srednjih šol.

"Epidemiološka slika ni najboljša, zato apeliramo na vse, da upoštevamo osnovne ukrepe, ki veljajo že dolgo časa. Umivajmo si roke, nosimo maske in se držimo socialnih razdalj. Najpomembnejše pa je, da se, ko imamo možnost, odločimo tudi za cepljenje," je opozorila.

Šole niso gonilo okužb

Glede porasta okužb v šolah pa je povedala, da je težko dati enoznačen odgovor, stanje v šolah pa je odraz dogajanja v skupnosti.

"Same šole niso gonilo pospeševanja okužb, lahko se to sicer zgodi v izjemnih okoliščinah, a nimamo dokazov, da bi do tega prihajalo. Večinoma imamo občutek, da se šole izjemno trudijo in okužbe so verjetno odraz tega, kar se dogaja v skupnosti na splošno," je dejala.