Nazdorne točke z Madžarsko bodo umaknjene v soboto. Nadzorne točke tako ostajajo samo še na zračnih in pomorskih povezavah. Na tovrstnih povezavah je vstop dovoljen samo na teh točkah. Na drugih povezavah pa je prestop meje dovoljen vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za vstop v državo po odloku.

Poleg tega je vlada na seji med izjeme, ki lahko brez napotitve v karanteno in predložitve negativnega izvida testa na novi koronavirus vstopijo v državo, dodala prebolevnike, ki so se najpozneje v osmih mesecih po pozitivnem izvidu PCR-testa oziroma začetku simptomov cepili vsaj z enim odmerkom cepiva proti covidu-19, ki ga priznava Slovenija.

Za cepljene prebolevnike se kot ustrezno dokazilo ob vstopu štejeta kombinacija dokazila o cepljenju z vsaj enim odmerkom cepiva in pozitivnega testa PCR ali kombinacija dokazila o cepljenju z vsaj enim odmerkom in potrdila zdravnika o prebolelem covidu.

Slovenija priznava cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech, Moderna, AstraZeneca, Johnson & Johnson, Sinovac in Sinopharm ter indijskega proizvajalca Serum Institute/AstraZeneca in rusko cepivo Sputnik V.

Še za en teden je vlada podaljšala tudi odloka, ki opredeljujeta obveznost nošenja mask in razkuževanja rok ter obvezno namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah.

Vlada je spremenila tudi rdeči seznam držav, za katere obstaja visoko tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV-2. Po novem ne bodo več rdeče avstrijska dežela Gradiščanska ter italijanske dežele Furlanija – Julijska krajina, Molize in Sardinija. Od čeških administrativnih enot ne bo več rdeča enota Severovychod, od norveških pa bosta rdeči samo administrativni enoti Oslo in Vestfold og Telemark. Danska in Slovaška bosta po novem celotni rdeči. Vstop iz administrativnih enot, ki niso rdeče, je dovoljen brez karantene.

Na rdeči seznam tretjih držav je medtem vlada dodala Šrilanko, črtala pa je Albanijo.

V torek 532 okužb, 5 smrti

V torek je bilo po 4469 PCR-testih potrjenih 532 okužb z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 11,9 odstotka izvidov. Popoldne bo zasedala vlada, ki bo predvidoma podaljšala veljavne ukrepe za zamejitev epidemije. 28.264 ljudi je opravilo hitro testiranje.

Po zadnjih podatkih se v bolnišnicah zdravi 368 bolnikov s covidom-19, 15 manj kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego potrebuje 110 bolnikov, trije manj. Na novo je bilo v torek v bolnišnice sprejetih 28 pacientov, iz bolnišnic pa je bilo skupaj odpuščenih 38 ljudi.

V torek je umrlo pet bolnikov s covidom-19.

"Epidemične razmere v državi se še naprej izboljšujejo. Tudi število aktivnih primerov okužbe s covidom-19 se še naprej znižuje. Po podatkih NIJZ-ja je trenutno aktivnih okužb v državi manj kot 7000 ljudi," je na dopoldanski novinarski konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša.

Po podatkih NIJZ-ja je precepljenega 17,3 odstotka polnoletnega prebivalstva. Prvi odmerek je prejelo dobrih 571 tisoč ljudi.

Spodbudne razmere v DSO-jih – malo okužb in nič smrti

Po navedbah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuške Čakš Jager v Sloveniji 14-dnevna incidenca okužb znaša 312, v Evropi pa v povprečju 277. Pojasnila je, da kot najverjetnejši vir okužbe največ okuženih navaja družino in domače okolje. "Delež pozitivnih testov je okoli 11 odstotkov, trend pa nakazuje upad," je dodala Čakš Jager. Pri starostni strukturi okuženih ni bistvenih sprememb. "Še vedno je trend večanja okužb v starostni skupini od 15 do 24 let," je pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni.

Ob tem je dodala, da je situacija spodbudna v domovih za starejše občane (DSO). V zadnjem tednu je prišlo le do enega manjšega izbruha okužb v enem DSO-ju, kjer so našteli 14 okužb. "Hujših oblik obolenja ni bilo, večinoma gre za cepljene ali delno cepljene osebe, nekatere primere pa še preiskujejo," je pojasnila. Med okuženimi oskrbovanci domov starejših občanov v zadnjem tednu ni bila zabeležena nobena smrt. "Tudi če se starostniki okužijo, bolezen poteka asimptomatsko ali z milimi simptomi," je dejala Čakš Jagrova.

Poživitvenega odmerka pred jesenjo ni pričakovati

"Starostne skupine nad 70 let so relativno dobro precepljene, druge pa malo manj," je na vladni novinarski konferenci dejala nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ-ja Marta Grgič Vitek. "Tudi skupina nad 60 let je skoraj 50-odstotno precepljena, pri skupini nad 50 let pa nam še veliko manjka," je dodala.

Kot je sporočila, odslej za cepljenje veljajo posodobljena priporočila. Pri cepivu proizvajalca Pfizer se priporoča, da med prvim in drugim odmerkom pretečejo trije tedni, pri Moderni štirje tedni, med prvim in drugim odmerkom AstraZenece pa se priporoča 12-tedenski presledek. Kot je dodala Grgič Vitek, je sicer drugi odmerek cepiva AstraZenece mogoče prejeti tudi prej – med četrtim in dvanajstim tednom po prejemu prvega. "Zaradi boljše učinkovitosti priporočamo daljši presledek," je dodala.

Raziskave so po navedbah Marte Grgič Vitek dokazale, da je za prebolevnike zadosten en sam odmerek cepiva, je dejala koordinatorica programa cepljenja. Takšna oseba je takoj po prejemu odmerka zaščitena za naslednjih 6 mesecev. Če je minilo več kot osem mesecev od začetka bolezni ali če je posameznik imunsko kompromitiran, pa prejme polno cepljenje. "Kdor je zbolel po prvem odmerku, naj drugi odmerek prejme znotraj 6 mesecev po začetku bolezni," je še dejala.

Tistim, ki smo bili cepljenji zelo zgodaj, se medtem počasi izteka šestmesečno obdobje, ko naj bi bili polno zaščiteni. Za zdaj sta še vedno priporočena samo po dva odmerka cepiva oz. en odmerek za cepivo proizvajalca Janssen. "Tretji odmerek še ni nikjer priporočen in pred jesenjo verjetno ne bo. Predstavljam si, da bo digitalno zeleno potrdilo navajalo daljši čas zaščitenosti," meni Grgič Vitkova.

Sicer pa še ni popolnoma jasno, koliko časa traja zaščita po polnem cepljenju. Trenutno govorijo o šestih mesecih, a se bo to obdobje verjetno moralo podaljšati glede na to, kaj bo pokazala literatura.

Svetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju se še ni opredelila glede mešanja cepiv različnih proizvajalcev, razen v izjemnih primerih, kot so nosečnice, za katere se priporoča cepivo mRNK. Če je bila nosečnica najprej cepljena z AstraZeneco, se za drugi odmerek priporoča cepivo Moderne ali Pfizerja.

Glede optimalne stopnje precepljenosti je epidemiologinja povedala, da še nihče ne ve, kakšna precepljenost je zares potrebna. Nekateri govorijo o 80-odstotni, za katero menijo, da bo ustavila širjenje. Višja kot je precepljenost, bolje je, je še poudarila.

Glede na načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije je Slovenija trenutno v rumeni fazi. Sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb po zadnjih podatkih NIJZ-ja znaša 417, za prehod v zeleno fazo pa bi moralo pasti pod 300. Po nekaterih napovedih bi se to lahko zgodilo konec meseca.

Izolska bolnišnica nima več covidnih bolnikov

Splošna bolnišnica Izola skladno s strategijo ministrstva za zdravje o zapiranju covidnih bolnišnic od ponedeljka ni več covidna bolnišnica. Od tega dne v Izoli ne sprejemajo več covidnih bolnikov, z današnjim dnem pa nimajo več hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, so sporočili iz bolnišnice. Za covidne bolnike iz regije, ki jo oskrbuje izolska bolnišnica, bo v nadaljevanju skrbela Splošna bolnišnica Nova Gorica, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je že pred dobrim tednom napovedal možnost zmanjševanja števila postelj za covidne bolnike in verjetno tudi števila covidnih bolnišnic. Tako bodo bolnišnice lahko okrepile preostale programe v bolnišnicah.