Z vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Matejo Logar se je v Odmevih pogovarjala Rosvita Pesek.

Popoldne ste se sestali infektologi, sociologi, mikrobiologi, torej skratka vsi tisti, ki so v vaši skupini. Kakšno je zdaj vaše priporočilo, vaš nasvet vladi?

Nasvetov je seveda več. Predvsem smo se ukvarjali z vprašanjem skrajševanja karantene. Kot veste, je ameriški center za nadzor bolezni že izdal priporočilo, da se karantena skrajša. To temelji predvsem na tem, da je inkubacija pri varianti omikron krajša, kot je bila pri predhodnih variantah, kar pomeni, da večina ljudi zboli v prvih treh dneh od stika. Kar pomeni, da bi bilo nekako varno, da po petih dneh karantene opravimo testiranje, in če je test negativen, se vrnemo v normalno življenje. Seveda z upoštevanjem drugih ukrepov, kar pomeni, da je treba res dosledno nositi masko, se izogibati druženju z drugimi ljudmi, čim več časa preživeti na odprtem, če nismo znotraj svojega mehurčka, in seveda tudi znotraj bivališč oziroma znotraj delovnih prostorov čim večkrat poskrbeti za zračenje. Nekoliko drugačna je situacija pri tem, da bi skrajševali samoizolacijo, se pravi takrat, ko ljudje že zbolijo in so potem v izolaciji. A tukaj je podatkov manj. Tako da se svetovalna skupina za zdaj ne opredeljuje do skrajševanja izolacije. Tukaj še vseeno svetujemo, da ostaneta deset dni, za tiste, ki obolevajo za blago obliko okužbe, ki ne potrebuje hospitalizacije. Tako, da tukaj čakamo na dodatne podatke. A potem se postavlja vprašanje, katere ukrepe in kdaj zaostrovati. Trenutno smo še vedno v zniževanju števila zasedenosti postelj v intenzivnih enotah, ki jih imamo kot merilo za sproščanje in zaostrovanje ukrepov. Tako, da trenutno bistvenega zaostrovanja nismo predvideli. Nekako smo predvideli, da bi bilo zaostrovanje potrebno, ko bi prišli čez mejo dvesto bolnikov v intenzivnih enotah.

Če smo vas prav razumeli, lahko minister za zdravje pričakuje pozitiven odgovor vaše svetovalne skupine glede na skrajšanja karantene v bližnji prihodnosti, sicer pa nič drugega usodnega. Slišali smo, da se bomo vsi s tem virusom okužili v manj kot enem mesecu. Kaj zdaj to pomeni? Nekaj jih bo šlo v bolnišnico, nekaj bo prebolevalo doma, nekateri bodo malo pokašljali, četrti sploh ne bodo vedeli, da so bili v stiku z njim. Nam lahko približno poveste razmerja, kako usoden in močan val v resnici pričakujete?

To je precej tako, kot bi napovedovali iz kristalne krogle. Trenutno je še vedno sorazmerno malo podatkov, a vemo seveda, da zbolevajo tudi tisti, ki so bili predhodno že okuženi oziroma cepljeni proti novemu koronavirusu. Vendar vemo, da ti praviloma zbolevajo z malo simptomi oziroma s praktično nič simptomi. Dosti manj je podatkov za tiste, ki še nikoli niso bili v stiku z novim koronavirusom. Večina podatkov prihaja iz skandinavskih držav in iz Velike Britanije, kjer je precepljenost bistveno boljša, kot je v našem okolju. Nekako pa vsi ocenjujejo, da je tistih, ki potrebujejo hospitalizacijo, približno za tretjino manj kot tistih, ki so bili okuženi z različico delta. To pa predvsem na račun tega, ker naj bi se različica omikron bolje razmnoževala v zgornjih dihalnih in nekoliko slabše v spodnjih. Spodnja dihala pa so tista, ki vodijo pozneje v pljučnico, dihalno odpoved in potrebo po bolnišničnem zdravljenju. Če so te napovedi vsaj kolikor toliko realne tudi za naše okolje, lahko pričakujemo, da bo zboleval kar dobršen del populacije, kar seveda lahko predstavlja težave pri čisto logističnih vsakodnevnih opravkih. Tako pri tem, kdo nam bo odvažal smeti, kdo bo polnil police v trgovinah, do tega, kdo bo pazil na otroke v vrtcih in poučeval otroke v šolah, kot seveda do tega, kdo bo skrbel za bolnike v bolnišnicah. Mogoče je nekoliko bolj optimističen pogled na sam pritisk na bolnišnice, kar se tiče potrebe po kisiku, potrebe po intenzivnem zdravljenju. Tako, da upajmo, da tukaj stvar nekoliko manj problematična. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da ne bomo imeli težav, ker problem lahko nastane zaradi tega, ker je inkubacija krajša, kar pomeni, da bi bil ta čas, ko bi bolniki potrebovali zdravljenje v bolnišnicah od začetka bolezni do takrat, ko pridejo v bolnišnico krajša in bi seveda zaradi tega bilo v določenem trenutku več bolnikov.

Našteli ste vse težave, o katerih že slišimo iz Italije, ko imajo pomanjkanje teh ljudi zaradi karantene. Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Bojana Beović pravi, da se mudi. Predvsem jo skrbi za starejšo populacijo. Omikron bomo dočakali s 56-odstotno precepljenostjo.

V tem trenutku je predvsem pomembno, da tisti, ki so že prejeli dva odmerka ali pa so morda prejeli en odmerek, potem ko so bolezen preboleli, da poskrbijo za poživitvene odmerke. Vemo namreč, da ti poživitveni odmerki zelo dobro vplivajo na koncentracijo protiteles, ki delujejo potem zaščitno tudi proti različici omikron. Medtem ko samo bazično cepljenje z dvema odmerkoma oziroma samo en odmerek po preboleli bolezni daje bistveno slabšo zaščito pred samo boleznijo. Zelo malo je trenutno podatkov o tem, kako bo s samimi hospitalizacijami pri teh, ki bolezni niso preboleli. Vsekakor pa je za tiste, ki so bili že cepljeni, res pomembno, da se v tem trenutku odločijo za poživitvene odmerke in s tem povečajo verjetnost, da bo pri njih bolezen potekala čim bolj blago.

Novih zaostritev, če smo vas prav razumeli, pa za zdaj ni, dokler se ne bi spet usodno spremenilo število bolnikov na intenzivni negi?

Tako je trenutno. Svetujemo seveda cepljenje, upoštevanje vseh ukrepov. Res je zelo pomembno, da tukaj upoštevamo zaščitne ukrepe nošnjo mask, zračenje, ne zadrževanje v zaprtih prostorih, ne nazadnje tudi samotestiranje, če se družimo z ljudmi, ki niso znotraj našega družinskega mehurčka, in pa seveda cepljenje tudi s prvim in drugim odmerkom je pomembno, ker še vedno ne vemo, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih, kakšna bo naslednja varianta. Ne moremo z zanesljivostjo trditi, da je omikron zadnja varianta novega koronavirusa, s katero se bomo srečali.