Po podatkih NIJZ-ja je bilo s prvim odmerkom doslej cepljenih 633.571 prebivalcev Slovenije, z obema (oziroma z enim odmerkom cepiva Janssen) pa dobrih 341 tisoč ljudi. Delež precepljenih prebivalcev znaša dobrih 16 odstotkov. Cepilni centri po državi so za ta teden sicer prejeli manj cepiva proti covidu-19, kot so ga naročili, so za Televizijo Slovenija potrdili pri NIJZ-ju. Kot so pojasnili, so dobave, z izjemo cepiva podjetja Pfizer, zelo nezanesljive, najbolj pa primanjkuje cepiva Astrazenece.

V ljubljanskem cepilnem centru so za ta teden dobili le tretjino, v mariborskem pa približno polovico naročenega cepiva. Vse, ki čakajo na cepljenje tako v Ljubljani in Mariboru, opozarjajo, da zaradi okrnjenih dobav ne morejo cepiti toliko ljudi, kot so nameravali.

V ZD Ljubljana bodo zagotovili cepljenje za drugi odmerek

V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana za ta teden predvideli cepljenje s 24.346 odmerki cepiv, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa so prejeli 15.860 odmerkov, je v izjavi medijem pojasnila vodja organizacije cepilnega centra Simona Repar Bornšek.

Razlog za to je, ker Slovenija ni dobila vsega cepiva, ki ga je naročila. Tisti, ki bi ta teden morali dobiti drugi odmerek, ga bodo tudi prejeli, ne glede na vrsto cepiva. Ker je prejšnji teden kar nekaj ljudi odpovedalo cepljenje s cepivom AstraZenece in jim je ostalo od 2500 do 3000 odmerkov tega cepiva, so se odločili, da ga bodo uporabili za drugi odmerek, in sicer za tiste, ki bi si želeli cepiti prej kot 12 tednov po prvem odmerku.

Tako omogočajo cepljenje z drugim odmerkom AstraZenece po osmih tednih od prvega, je pojasnila. Po njenih besedah imajo ljudje nekoliko odklonilen odnos do cepiva AstraZenece, bolj zaradi večjega razmika med odmerkoma kot zaradi strahu pred cepivom. "Ko smo vabili mlajše, je bil včasih osip pri tem cepivu 50-odstoten. V glavnem je bil razlog, da je treba na drugi odmerek čakati bistveno dlje. Tudi zdaj to opažamo, saj je cepivo Johnson & Johnsona prav tako vektorsko, pa ga ljudje ne zavračajo. To je eno bolj zaželenih cepiv, ker ponuja zaščito že po 14 dneh," je povedala.

NIJZ: V tem tednu bo izdanih približno 96.000 odmerkov cepiva

V aprilu so v ZD-ju Ljubljana prejeli izjemno velike količine cepiv, tako rekoč vse, kar so naročili. Ta teden pa je že drugi, ko je prišlo manj cepiva od pričakovanega. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predvidevajo, da bo v tem tednu izdanih približno 96.000 odmerkov cepiva proti covidu-19, okoli 66 odstotkov za druge in 34 odstotkov za prve odmerke.

Če bodo v prihodnjem tednu prejeli napovedano cepivo v celoti, pa predvidevajo, da bi samo za prve odmerke izdali okoli 100.000 odmerkov cepiv. So pa ob tem za Slovensko tiskovno agencijo opozorili, da proizvajalci svoje napovedi o dobavi cepiv zelo pogosto spreminjajo.

Še vedno okoli 14.600 čakajočih na prvi odmerek, v tem tednu ne bo skupinskega cepljenja zaposlenih iz podjetij

V ZD-ju Ljubljana imajo trenutno okoli 14.600 čakajočih za cepljenje s prvim odmerkom, za petek imajo naročene na cepljenje tiste osebe, ki so se prijavile v okviru državnega portala zVem. V preteklem tednu so v ljubljanskem cepilnem centru omogočali tudi skupinsko cepljenje zaposlenih po posameznih podjetjih, kar je pomenilo, da so jih vabili v istem terminu. Takih je bilo 36 podjetij.

V okviru takšnega cepljenja so se ob določenih terminih cepili le zaposleni v določenih podjetjih. A je ob tem Repar Bornškova poudarila, da so v prejšnjem tednu vsem, ki so bili na njihovem seznamu za cepljenje od 8. maja, ponudili možnost termina za cepljenje s prvim odmerkom. Tako so imeli vsi, starejši od 18 let, možnost cepljenja, če so se prijavili.

V tem tednu ne bodo omogočili skupinskega cepljenja nobenemu podjetju, ne glede na to, da imajo v čakalni vrsti kar nekaj organizacij. V tem tednu bodo tako cepili tiste, ki so na prednostni listi, to so starejši od 50 let, posebej ranljivi kronični bolniki, drugi kronični bolniki in tisti s seznama oz. strategije, ki so v šesti skupini.

Repar Bornškova je tudi članica svetovalne skupine za cepljenje pri ministrstvu za zdravje. O tem, ali je po njenem mnenju smiselno v kratkem popolnoma sprostiti ukrepe, je dejala, da bi lahko vsaj nekaj dni počakali pred sproščanjem, saj smo imeli "pred dnevi dogodke, kjer je bilo na kupu ogromno ljudi. To nam bo lahko lepo dalo podatek, kaj se dogaja ob množičnih dogodkih". Če bo število okužb še naprej padalo, potem ob vedno večji precepljenosti ne vidi razloga, zakaj ukrepov ne bi sproščali. "Mislim, da gremo v pravo smer in da se lahko vsi veselimo normalnega življenja in sproščanja. Zagotovo pa naša bodoča normalnost ne bo več enaka, kot je bila leta 2019," je dejala.

ZD Maribor: Večina od 12 tisoč čakajočih na prvi odmerek bo ostala praznih rok

V mariborskem Zdravstvenem domu imajo ta teden na voljo le 9400 odmerkov cepiva, kar je približno polovico manj, kot so jih naročili, je poročal Radio Slovenija. Večina od 12 tisoč čakajočih na prvi odmerek bo tako ostala praznih rok, saj bo nekaj več kot šest tisoč prejetih odmerkov Pfizerjevega cepiva v celoti namenjenega za drugi odmerek. Statistična regija Podravje se sicer po podatkih NIJZ-ja po številu polnocepljenih umešča v zadnjo tretjino dvanajstih statističnih regij – polnocepljenih je manj kot 16 odstotkov prebivalstva. Slabše rezultate imajo le še Savinjska, Jugovzhodna in Pomurska regija.

V mariborskem cepilnem centru so po besedah direktorja Zdravstvenega doma Jerneja Završnika do danes porabili 83 tisoč cepiv, od tega imajo z dvema odmerkoma cepljenih 30 tisoč ljudi. Od cilja 60-odstotne cepljenosti vsaj z enim odmerkom, jih loči še precej, dodaja: "S takšno intenziteto prijavljana ljudi na eni strani in takšno intezivnostjo dobavljanja cepiv bo ta procent do poletja težko doseči."

Trenutno imajo na cepilnem seznamu 12 tisoč prijavljenih, četrtina med njimi je starejših od 50 let.

Velenje: Zaradi nestabilnih dobav nezadovoljstvo med občani

V Zdravstvenem domu Velenje so za ta teden naročili približno 3000 odmerkov cepiva, prejeli pa so jih 1200. Kot so pojasnili v velenjskem cepilnem centru, je to povzročilo organizacijske težave in nezadovoljstvo med občani, ki so računali na to, da bodo cepljeni v zelo kratkem času. Težave z dobavami imajo tudi v Zdravstvenem domu Murska Sobota, kjer je v tem tednu realizacija naročil po navedbah direktorice doma Edith Žižek Sapač 75-odstotna.

"Žal še vedno nimamo stabilnih dobav. V tem trenutku je samo en dobavitelj, to je Moderna, ki nas obvešča za dva meseca naprej. Vsi drugi nas obveščajo samo za dva tedna naprej. Zato je bilo ta teden cepiv manj, in če jih ni, jih preprosto ni mogoče dobaviti cepilnim centrom," je ob tem dejal nacionalni koordinator cepljenja Jelko Kacin, ki sicer pričakuje, da se bodo dobave okrepile že prihodnji teden.

V novomeški bolnišnici zaradi priliva covidnih bolnikov otežen dostop do primarnega zdravstva

V Splošni bolnišnici Novo mesto se ob prilivu covidnih bolnikov iz drugih regij krepi stiska ljudi, ki ne morejo do zdravnika na primarni ravni. Kot je v sporočilu za javnost pojasnila direktorica bolnišnice Milena Kramar Zupan, je še posebej veliko povpraševanje po internistični urgentni službi. Med tamkajšnjimi preobremenjenimi zdravniki internisti, ki nadomeščajo manjkajoče urgentne zdravnike, pa zato raste nezadovoljstvo, je pojasnila. Internistično urgentno službo so tako zapustili štirje internisti. Povečuje se tudi število akutno bolnih otrok, ki sicer ne potrebujejo bolnišnične obravnave, potrebujejo pa pregled pri pediatru.

"Naša prizadevanja in skrbi so usmerjeni v nudenje pomoči vsem tistim, ki jo potrebujejo, tudi tistim bolnikom, ki k nam pridejo zaradi drugih obolenj. Tudi zanje si seveda želimo nemoteno, kakovostno in pravočasno oskrbo. Poleg tega moramo kljub utrujenosti in izčrpanosti kadra izvesti vse potrebne dejavnosti za skrajševanje čakalnih dob, ki so nastale kot posledica razglašene epidemije covida-19 in boja proti novemu koronavirusu," je še zapisala Kramar Zupanova.

Po podatkih novomeške bolnišnice imajo v bolnišnični oskrbi 26 covidnih bolnikov, od teh šest na intenzivnem in dva na polintenzivnem oddelku. Število hospitaliziranih po začetnem padcu sicer ostaja tako rekoč nespremenjeno, prav tako pa še ne čutijo novega konkretnega padca števila novoodkritih okuženih bolnikov, so dodali.

Kar 23 odstotkov bolnikov novomeškega covidnega oddelka je sicer iz drugih regij, saj skladno s covidno strategijo na tej stopnji epidemije pokrivajo širše območje oz. poleg Dolenjske in Bele krajine tudi Posavje, so še zapisali v novomeški bolnišnici.

V ponedeljek 326 okužb

V ponedeljek je bilo po 3558 PCR-testih potrjenih 326 okužb. Pozitivnih je bilo 9,2 odstotka izvidov. 44.113 ljudi je opravilo tudi hitro testiranje.

Število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, se je znižalo za 21 in se spustilo pod 300. V slovenskih bolnišnicah se po zadnjih podatkih zdravi 295 bolnikov s covidom-19. Na oddelkih za intenzivno nego je 92 bolnikov, štirje manj kot dan pred tem.

V ponedeljek so umrli trije bolniki s covidom-19.

Pet rumenih in sedem zelenih regij

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, je pet regij trenutno obarvanih rumeno – primorsko-notranjska, osrednjeslovenska, jugovzhodna Slovenija, obalno-kraška in zasavska regija. Preostalih sedem regij je obarvanih zeleno.

Po napovedih Instituta Jožef Stefan bi lahko država zeleno fazo dosegla že v sredo, zagotovo pa do petka. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se mora sicer po vladnih merilih za vstop v zeleno fazo spustiti pod 300. Po zadnjih podatkih NIJZ-ja znaša 311.

Tudi po besedah epidemiologinje Irene Grmek Košnik iz NIJZ-jeve območne enote Kranj potrjeni primeri okužb v zadnjih dneh kažejo, da Slovenija prehaja v zeleno fazo. Kot je dejala na novinarski konferenci, največji vir okužb še vedno ostaja lokalno okolje. V zeleni fazi določene omejitve, kot je razvidno iz vladnega semaforja, ostajajo, prav tako ostaja pogoj PCT (prebolevnik, cepljeni, testiranec), je poudarila epidemiologinja.

Vlada se bo z zadnjimi epidemiološkimi podatki seznanila v sredo, ko bo tudi sprejemala odločitve o morebitnih spremembah ukrepov. Na semaforju sproščanja ukrepov je sicer za vse dejavnosti opredeljeno, kdaj se lahko sproščajo razen za diskoteke in nočne bare. "Kar se tiče diskotek, lahko povem, da se o tem še nismo pogovarjali. Še vedno smo v epidemiji. Kot sem nakazala, smo epidemijo začeli, ko smo imeli 140 hospitaliziranih in 50 v intenzivnih enotah. Po zadnjih podatkih so bolnišnice še obremenjene. Z ukrepi jih želimo razbremeniti," je o tem povedala Irena Grmek Košnik.

Umirjanje epidemije v skoraj vseh evropskih državah

Epidemiologinja Irena Grmek Košnik je na dopoldanski vladni novinarski konferenci predstavila tudi epidemične razmere po Evropi in svetu. Po svetu je zaradi novega koronavirusa po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zbolelo že 167 milijonov ljudi, umrlo pa 3,5 milijona, pri čemer strokovnjaki menijo, da bi bilo smrti lahko od dva- do trikrat več.

Spodbudna informacija po besedah Irene Grmek Košnik je, da je bilo do zdaj porabljenih že milijarda in pol odmerkov cepiv. V Evropi je v populaciji starejših od 18 let prvi odmerek cepiva prejelo že več kot 34 odstotkov ljudi. "Epidemija raste le še na Danskem in v Grčiji, v 24 državah, tudi Sloveniji, pa število okužb vztrajno upada ali pa je stabilno," je dejala epidemiologinja. Dodala je, da so trendi stabilne oz. padajoče smrtnosti opazni v 22 evropskih državah, tudi v Sloveniji.

"Država ni varna, dokler niso varne vse države, samo svetovni pristop k dobavi cepiv nas bo vrnil na raven normalnosti," je še opozorila epidemiologinja in dodala, da covida-19 verjetno ne bo mogoče nikoli več v celoti izkoreniniti, "ker ima virus rezervoar pri živalih in ker ni mogoče doseči popolne stopnje imunske zaščite". Zaradi vedno novih različic virusa bo tako po njenih navedbah potrebno nadaljnje razvijanje cepiv.

"Potrebna je velika precepljenost prebivalstva, vsaj 70 odstotkov ljudi in več," je na novinarski konferenci poudarila Irena Grmek Košnik. Po njenih besedah veliko tveganje predstavlja prehitro opuščanje zaščitnih ukrepov, kot so nošnja mask, fizična distanca, zračenje in higiena rok. "Prebivalci moramo biti pripravljeni na izvajanje ukrepov, ki nam omogočajo kolikor toliko normalno življenje," je dejala.