Na vprašanje, ali se je zdravnik 23. februarja po vrnitvi iz Namibije v službo odpravil kljub slabemu počutju, z nacionalnega inštituta odgovarjajo: zaposleni je na delo prišel brez znakov bolezni in s predhodno negativnim izvidom testa.

Tako po podatkih NIJZ-ja kot tudi kliničnega centra se nihče od zaposlenih in pregledanih bolnikov ni okužil. "Na srečo lahko povem, da se okužba ni širila, kar je bila glavna prioriteta," je zatrdil strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin.

Sorodna novica Beović: Nove različice virusa se bodo širile med cepljenimi in prebolelimi

Pacienta ni poklical nihče, razen Voršič

Voršiču so takrat očitali pregledovanje pacientov mimo čakalnih vrst, samoplačniško naj bi jih nato operiral drugje. Teh pacientov zato klinični center ni mogel obvestiti o tveganem stiku, je trdil direktor Vojko Flis.

Se je pa oglasil pacient, ki ga je Voršič res operiral na Golniku, a ne samoplačniško, kot je bilo slišati. In tudi na pregled v UKC je prišel z napotnico, vendar ga o morebitni okužbi od tam niso obvestili. "Kontaktirali me še do danes niso. Edini, ki me je kontaktiral, je bil sam gospod doktor Voršič. Dejstvo je, da mene so pred vhodom v to ordinacijo popisali in izmerili temperaturo, tako da podatke so imeli načeloma vse," opozarja Jurij Osenjak.

Grožnje s smrtjo

Voršič je le eden izmed številnih zdravnikov, ki dela s soglasjem tudi drugje. To – tako strokovni direktor – ne vpliva na delo in čakalne dobe v bolnišnici. "Osnovno pravilo je, da je delo zunaj matične ustanove mogoče samo v zakonsko določenem obsegu, ne sme presegati osem ur na teden, vse delo pa mora biti opravljeno zunaj rednega delovnega časa," pravi Vogrin.

Voršičevo ravnanje preverja še zdravstveni inšpektorat. Neuradno naj bi ga na podlagi anonimnih pisem preiskovali tudi kriminalisti. Zdravnik pred kamero ne želi. Po naših informacijah pa naj bi dnevno prejel tudi po 20 grozilnih sporočil, v nekaterih mu grozijo celo s smrtjo.