Med PCR-testi je bil delež pozitivnih izvidov testov 24,6-odstoten. Opravljenih je bilo tudi 20.564 hitrih antigenskih testov. Po podatkih sledilnika za covid-19 je trenutno v Sloveniji 13.911 aktivno okuženih ljudi.
V bolnišnicah se zaradi nove koronavirusne bolezni zdravi 618 bolnikov, 139 jih je na intenzivni negi. Umrli so trije bolniki s covidom-19.
Angleška različica na pohodu
Tjaša Žohar Čretnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je v Odmevih povedala, da podatki zadnjega tedna kažejo, da angleška različica virusa prevladuje. "V vzorcih, ki smo jih analizirali v nacionalnem laboratoriju, ugotavljamo 54-odstotni delež, na Inštitutu za mikrobiologijo pa poročajo o 50-odstotnem deležu. Ta različica je zdaj na pohodu že dobrih devet tednov, prvih sedem tednov smo imeli eksponentno rast, v zadnjih treh tednih pa opažamo, da se krivulja ne vzpenja več tako strmo, ampak postaja linearna, kar je razveseljujoče, a mnogo prezgodaj za kakršne koli ugotovitve," je pojasnila, da še vedno nismo zunaj nevarnosti, da se pri nas ponovi angleški scenarij, v katerem je bila izjemno eksponentna rast okuženih in veliko obolelih.
Med slovenskimi regijami so po njenih besedah velike razlike, v JV Sloveniji ima angleška različica tako kar 85,3-odstotni delež, sledi Posavje s 83,3, tretje je savinjsko področje s 70 odstotki, medtem ko je trenutno obalno-kraška regija na najboljšem z zgolj 32 odstotki angleške različice.
Populacija srednjih let virus podcenjuje
Medtem pa Matjaž Jereb, vodja oddelka za intenzivno terapijo na ljubljanski infekcijski kliniki, opozarja: "Populacija srednjih let, ki nima kroničnih bolezni, se ne boji covida-19 in ga podcenjuje, kar pa nikakor ni dobro."
Cepljenih več kot 300.000 ljudi
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da smo v Sloveniji presegli 300.000 cepljenih oseb s 1. odmerkom cepiva proti covidu-19. Z dvema odmerkoma je trenutno cepljenih 120.067 ljudi. Večji delež cepljenih je med ženskami (okoli 177.000 z enim in 75.000 z dvema odmerkoma).
Največ je z enim odmerkom cepljenih prebivalcev v zasavski regiji (17,7 odstotka), sledita goriška regija (17,06 odstotka) in koroška regija (16,51 odstotka). Najbolj zaostaja obalno-kraška regija, kjer so do zdaj cepili 12,03 odstotka prebivalcev.
177.143 ljudi je cepljenih s cepivom proizvajalca Pfizer-BioNTech (111.709 od teh z dvema odmerkoma), 92.000 ljudi je prejelo en odmerek cepiva AstraZenece (215 od teh je cepljenih z dvema odmerkoma tega cepiva), 33.065 ljudi pa je cepljenih z enim odmerkom cepiva Moderne, 8.142 jih je prejelo dva odmerka tega cepiva.
Prijave neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19
Do zdaj so po podatkih NIJZ-ja prejeli 3816 poročil o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti covidu-19. Daleč največ prijavljenih neželenih učinkov je bilo povezanih s splošnimi težavami in spremembami na mestu cepljenja.
Preiskave smrti po cepljenju
Pri 12 starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. V prvem primeru je na dan cepljenja prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ugotovili so srčni infarkt, naslednji dan je oseba umrla. V drugem primeru je prišlo do nenadne smrti 12 dni po cepljenju pri osebi s hudim kroničnim obolenjem srca. V tretjem primeru je bila oseba cepljena v inkubacijskem obdobju okužbe z novim koronavirusom in zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. V četrtem primeru je prišlo do smrti osem dni po cepljenju zaradi srčnega infarkta ob okužbi nejasnega izvora. Komisija pri ministrstvu za zdravje je vse štiri primere obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna, ostali primeri pa so še v fazi preiskav.
Posledice po cepljenju s Pfizerjevim cepivom
Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, ko so osebe morali hospitalizirati zaradi kolapsa nekaj ur po cepljenju zaradi prebolevanja covida-19, prehodne možganske kapi, prsne bolečine, levkemije oz. limfoma. Tudi v teh primerih je bila povezava s cepljenjem malo verjetna, piše v poročilu NIJZ-ja.
Poleg tega so prejeli še prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. To so bili alergična reakcija, anafilaksija, venska tromboza, pljučna embolija, možganska kap, akutni miokardni infarkt, spontan pnevmotoraks, poslabšanje srčnega popuščanja ob okužbi dihal, padec in zmedenost ob okužbi neznanega izvora, epileptični napad, povišana telesna temperatura in bolečine v prsih ter hud glavobol. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Posledice po cepljenju s cepivom AstraZenece
Na NIJZ-ju so prejeli tudi 1441 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece, s katerim je bilo izvedenih najmanj 90.000 cepljenj. Med prijavljenimi neželenimi dogodki je bilo resnih 16 oziroma 1,1 odstotka.
Pri dveh osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Drugi primer je še v fazi preiskav. Obravnavana je bila tudi prijava resnega neželenega dogodka po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija zaradi bolečine v prsih in občutek težkega dihanja. Šlo je za osteomuskularno bolečino, povezava s cepljenjem pa je malo verjetna.
Med neželenimi dogodki v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, so prijavljeni alergična reakcija, miokardni infarkt, parestezije in izguba moči v okončinah, povišana telesna temperatura z alergično reakcijo, motnje srčnega ritma, nestabilna angina pektoris, venska tromboza ter pljučna embolija. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Posledice po cepljenju s cepivom Moderne
Po cepljenju s cepivom Moderne, s katerim so do zdaj opravili najmanj cepljenj, so na inštitutu prejeli 44 prijav neželenih učinkov. Med njimi je bila ena prijava resnega neželenega učinka oziroma 2,3 odstotka na glede na vse posredovane prijave. Pri starejši osebi je namreč sledila smrt po cepljenju. "Kot kaže, je bila oseba cepljenja v inkubacijskem obdobju okužbe z novim koronavirusom in zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Primer je še v fazi preiskave," še piše v objavljenem poročilu.
Prihodnji teden prvih 7000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson
Prihodnji teden bo k nam prišlo tudi 7000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson, so sporočili z NIJZ-ja. Poleg tega pričakujejo še 40.950 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer in BioNTech ter 4800 odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca.
Na NIJZ-ju pričakujejo, da bodo v prihodnjem tednu izpolnili vsa naročila cepilnih centrov. Starejšim od 65 let, stanovalcem domov za starejše in posebej kroničnim bolnikom bo namenjenih 53.854 odmerkov mRNA-cepiva. Okoli 2700 odmerkov cepiva AstraZenece pa bo namenjenih starejšim od 60 let.
V tem tednu je sicer Slovenija prišlo 55.350 odmerkov cepiva. V sredo je tako NIJZ prejel 40.950 odmerkov cepiva podjetja Pfizer, v četrtek pa 14.400 odmerkov cepiva Moderne.
V centralnem skladišču pa ostaja 2000 odmerkov cepiva Moderne, ki je rezervirano za cepljenje z drugim odmerkom, in 14.400 odmerkov, ki so jih prejeli ta četrtek. Prav tako imajo tudi 19.700 odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca, ki bo izdano v naslednjem tednu in je rezervirano za cepljenje z drugim odmerkom. Spremembe, povezane z dodatnimi sporočili cepilnih centrov, so mogoče, so sporočili. Nekatera naročila morajo še preveriti, so dodali.
Do zdaj ima Slovenija, kakor tudi vse druge države članice EU-ja, podpisano eno pogodbo s podjetjem Johnson & Johnson, in sicer za dobavo 938.899 odmerkov, so navedli na ministrstvu za zdravje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje