Cilj tri milijone vrednega evropskega projekta Magneliq, ki se je začel leta 2020, je razvoj in dokaz koncepta prebojnih senzorjev, ki omogočajo brezstično zaznavanje signalov. Ti bodo omogočili, da sodobne tehnologije, kot so robotske roke, izvajajo občutljive in natančne procese, tudi pri oprijemu predmetov z ustrezno močjo, so sporočili z Instituta Jožef Stefan (IJS).

V okviru projekta, ki ga koordinira Darja Lisjak z odseka za sintezo materialov na IJS-ju, so razvili tekočino, ki ima pod vplivom magnetnega ali električnega polja nekatere ugodne lastnosti. Tekočino so razvili na osnovi t. i. nanoploščic v neprevodnem topilu, ki se vedejo kot majhni magneti, 10.000-krat tanjši od lasu, in se pod vplivom magnetnega ali električnega polja nadzorovano orientirajo. Do pred kratkim so bili na voljo le magnetno-električni materiali v trdni obliki, zato je bil za raziskovalce to velik izziv, so zapisali na IJS-ju.

Projekt je nato privedel do razvoja dveh tipov senzorjev, ki omogočajo brezstično zaznavanje signalov. Tovrstne senzorje bo, kot so navedli, mogoče uporabljati v zahtevnih okoljih, na primer mikrosistemih, sistemih z visoko stopnjo sevanja ali z ekstremnimi temperaturami in pri avtomatizaciji naprednih proizvodnih sistemov.

Sorodna novica Robotske operacije v UKC-ju Ljubljana: 400 operacij na leto, pet operacij na več organih hkrati

Novi senzorji bodo v prstu robotske roke predstavljali občutek za dotik

Na novi tekočini pa temelji tudi nov senzor sile, namenjen uporabi v podporni medicinski robotiki. Novi senzorji bodo v prstu robotske roke predstavljali občutek za dotik. "Premikamo paradigme o izgradnji senzorjev," je ob tem povedal Francesco Clemente iz visokotehnološkega podjetja Prensilia v Pontederi. V podjetju, ki je tudi član konzorcija, sicer že razvijajo mehanske simulacije in prototipizacijo robotske roke z vgrajenim magnetno-električnim senzorjem.

Razvoj novih vrst senzorjev ima po navedbah Simona Pevca s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru potencial tudi za uporabo v industriji. Optična vlakna so namreč poleg zdravstva široko uporabna tudi v industriji goriv in energetiki, rastoči trg magnetnih senzorjev pa je v letu 2024 ocenjen na okoli 4,5 milijarde evrov, so zapisali na IJS-ju.

V sklepni fazi projekta je aprila na IJS-ju potekal simpozij, na katerem so člani konzorcija predstavili rezultate projekta. Čeprav je bil koncept uspešno dokazan, se temeljno raziskovalno delo nadaljuje. Tehnologija pa že zdaj vzbuja zanimanje tudi v gospodarstvu, kjer se odpirajo možnosti za nova sodelovanja, so še sporočili.