Zdravstveni svet, ki od odstopa ministra za zdravje Tomaža Gantarja skoraj ni deloval, je najvišji usklajevalni organ in najvišji posvetovalni organ ministra za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Vlada ga je potrdila konec novembra lani. Za predsednika zdravstvenega sveta je imenovala Franca Strleta, sicer predstojnika infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Zdravstveni svet obravnava in potrjuje predloge za uvedbo novih vsebin zdravstvenih programov, metod zdravljenja in obravnav bolnikov tako z vidika razvoja posameznih medicinskih strok, potreb prebivalstva pa tudi z vidika naših finančnih zmožnosti, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovrinčič.

Pri delu zdravstvenega sveta sodelujejo še ministrica za zdravje, državni sekretar, generalni direktorji direktoratov ministrstva za zdravje in generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki pa nimajo pravice glasovanja. Predsednik in člani zdravstvenega sveta so imenovani za čas trajanja funkcije ministra. V svetu so tudi svetniki, fakultetni učitelji in drugi strokovnjaki s področja zdravstva in zdravstvene ekonomike.

Svet dejaven, kolikor je dejaven minister oziroma ministrica
Dejavnost zdravstvenega sveta kaže tudi delovanje aktualnih ministrov, je še poročal Radio Slovenija. Tako ne preseneča, da je bila zadnja seja sveta februarja 2014. Lani so si namreč vodenje zdravstvenega ministrstva predali kar štirje ministri.

Najpogosteje, skoraj vsak mesec, se je svet sestajal v letih od 2008 do 2010 v času mandatov Zofije Mazej Kukovič in Boruta Miklavčiča, zadnja leta pa se je njegovo delo močno upočasnilo. Leta 2013 se je svet sestal le še trikrat.

Nove metode zdravljenja na čakanju
Zato ne preseneča zajeten seznam predlogov za nove vsebine in metode zdravljenja, ki bi zagotovo izboljšale zdravljenje bolnikov. Ena od enajstih že odobrenih vlog, ki pa še čaka na zeleno luč ministrstva in nato na financiranje, je celostna obravnava odraslih z avtizmom.

Ena izmed lani potrjenih vlog pa je na primer šla že skozi vsa sita, to je cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam, ki pri majhnih otrocih povzročajo pogosta vnetja srednjega ušesa, pa tudi meningitis in hude pljučnice. Cepljenje, ki se bo začelo že ta mesec, ne bo obvezno, bo pa ponujeno staršem otrok, rojenih po oktobru 2014 in bo pridruženo prvemu cepljenju proti petim otroškim boleznim.

Danes naj bi bilo znano, katere programe bo svet obravnaval prednostno. Prejšnja predsednica sveta, Marjeta Zorc, priporoča nadaljevanje projekta Telekap, ki je del e-zdravja in se od lanskega septembra že izvaja, vendar še ne v celoti. Vanj je vključenih 11 bolnišnic, doslej pa je bilo opravljenih več kot 400 videokonferenčnih pregledov in konzultacij. Gre za pomemben projekt, glede na to, da je smrtnost v Sloveniji zaradi možganske kapi še vedno večja kot v razvitih državah.