Vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Tatjana Mrvič je pojasnila, da so v ponedeljek ob 14. uri hospitalizirali pacienta, saj je zaradi svoje bolezni potreboval pomoč specialista otorinolaringologije. Bolnik jih je že prej obvestil, da je bil v stiku z obolelimi za ošpicami, a da je sam cepljen. Pri tem bolniku se je nato izkazalo, da ima ošpice.

Z njim je bilo na kliniki v stiku od 200 do 300 ljudi, med njimi osebje, bolniki in obiskovalci. Tako so že prejeli seznam zdravstvenega osebja, ki je bilo z njim v stiku, iščejo tudi vse druge, ki bi se lahko okužili. Mrvičeva je pojasnila, da so imeli lani podobno število ljudi, ki so bili v stiku z okuženim s ošpicami na pediatrični kliniki, a jim je uspelo okužbo z ustreznimi ukrepi zamejiti, tako da ni nihče zbolel. Bolnika bodo preselili na infekcijsko kliniko, do takrat bodo prepovedali obiske na kliniki za otorinolaringologijo. Obiskovalce prosijo za sodelovanje.

Bolnik je večkrat obiskal tudi ZD Kranj

Sicer pa je bil omenjeni bolnik pred sprejemom v UKC večkrat tudi v Zdravstvenem domu Kranj, kjer se je prosto gibal in bil v stiku z več bolniki, je potrdila direktorica doma Lilijana Gantar Žura. Pojasnila je, da skušajo identificirati ljudi, ki so bili v stiku z njim, pri čemer pa je opozorila, da dnevno obišče zdravstveni dom okoli 3.000 ljudi.

A bolnika so v ZD-ju obravnavali zaradi drugih težav. "Sum ošpic je bil podan šele pozneje, ko je bil bolnik prepeljan v Ljubljano, posebnih ukrepov v tem primeru nismo izvedli, ker pri nas ni bil postavljen sum za ošpice, ni se razvila tipična slika, ki bi lahko nakazovala na ošpice. S ključnim podatkom, mestom zaposlitve, pa tudi nismo razpolagali, da bi se lahko pripravili," je za Radio Slovenija pojasnil vodja zdravstvene nege v kranjskem zdravstvenem domu Jože Prestor. Bolnik naj bi bil namreč zaposlen v škofjeloškem podjetju Knauf, kjer je nekaj zaposlenih že zbolelo za ošpicami.

Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, da preiskujejo še dva suma ošpic. Sicer pa je epidemiološka služba pri vseh, ki so bili z obolelimi v stiku, preverila, ali so cepljeni. Če niso, jih cepijo bodisi z enim ali dvema odmerkoma. Kljub temu je mogoče, da te osebe vseeno zbolijo. Če zbolijo, naj se po telefonu posvetujejo z zdravnikom in naj ne hodijo v zdravstvene domove, ampak se po telefonu posvetujejo o nadaljnjih ukrepih, je svetovala Grgič Vitkova.

V novembru in decembru so na NIJZ našteli 20 zbolelih z ošpicami. V treh primerih je šlo za otroke, vsi drugi so bili odrasli. Gre za dva, med seboj nepovezana primera izbruhov. Eden je izbruhnil na Gorenjskem in je povezan z več obolelimi v podjetju Knauf Insulation, drug izbruh pa so odkrili na ljubljanskem območju.

V škofjeloškem izbruhu je šlo za prenos bolezni iz Belgije, od obolelega se je bolezen prenesla še na šest ljudi (sekundarni primeri), od enega sekundarnega primera pa še na devet ljudi. V drugem izbruhu, ki ga je obravnaval NIJZ, so zboleli trije ljudje.

Od treh obolelih otrok nobeden ni bil cepljen

Grgič Vitkova je potrdila, da se v zadnjem času proti ošpicam cepi več ljudi. Med zbolelimi jih je bilo osem cepljenih z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, dva z enim odmerkom, osem je bilo necepljenih, za druge zbolele pa ni podatkov o cepljenju. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen. Običajno je pri osebah, ki kljub cepljenju zbolijo, potek bolezni lažji in verjetnost za zaplete manjša, so navedli na NIJZ-ju.

V Sloveniji pojavnost ošpic najvišja po letu 2014

V zadnjih desetletjih je bila pojavnost ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa ni bil odkrit noben primer. Od leta 2010 naprej so se pojavljali posamični primeri ošpic, največ leta 2014, ko je bilo potrjenih 52 primerov. Letos so jih našteli že 40.

Po desetih letih so se ošpice spet pojavile v letu 2010, prijavljeni so bili trije primeri (en vnesen – tujec, od katerega sta se nalezla dva slovenska državljana), šlo je za prenos v bolnišničnem okolju.

V letu 2011 je bilo prijavljenih 22 primerov, od tega šest vnesenih, v letu 2012 pa dva primera ošpic pri slovenskih državljanih, obakrat je bila bolezen prinesena iz tujine. Tudi v letu 2013 je bil prijavljen le en vnesen primer, v letu 2014 pa kar 52 primerov, od tega naj bi bila večina, 44 primerov, povezanih z izbruhom na mednarodni razstavi psov.

V letu 2015 je bilo prijavljenih 18 zbolelih z ošpicami, večinoma je šlo za primere, povezane z vnosom iz BiH-a (sedem), v dveh primerih je šlo za vnos iz Avstrije, v drugih primerih pa niso našli vira okužbe. V letu 2016 je bil odkrit le en vnesen primer ošpic, v letu 2017 pa osem, od tega dva vnesena iz tujine, drugi pa povezani s prvim vnesenim primerom.

Precepljenost proti ošpicam pri nas pod priporočljivimi 95 odstotki

Prvi odmerek cepiva običajno prejmejo otroci od dopolnjenega leta do dopolnjenih 18 mesecev. Ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo. A v Sloveniji precepljenost proti ošpicam upada in je pod 95 odstotki, ki jo priporoča stroka.

Otroci in odrasli, ki še niso bili cepljeni proti ošpicam v okviru rednega programa, se cepijo z dvema odmerkoma v presledku enega meseca. Zunaj rednega programa se je lani cepilo še 2552 ljudi, velika večina (2438) v starostnem obdobju med 19. in 64. letom.

V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih osmih mesecev do osmih let starosti, torej priporočeno za rojene od leta 1960 dalje, ki še niso preboleli ošpic. V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od osmih mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni, in za otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic.

V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezni ponovni odmerek proti ošpicam za otroke v četrtem ali petem letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so ljudje, rojeni med letoma 1960 in 1968, lahko prejeli en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in pozneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam.

Cepljenje z drugim odmerkom za otroke v prvem razredu je bilo v programu ponovno uvedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka. Od leta 1990 dalje otroke cepijo z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.