Če je bila še med letoma 1995 in 1997 možnost preživetja nenadnega srčnega zastoja brez občutnejših nevroloških posledic okoli 3-odstotna, je po zadnjih podatkih za ljubljansko regijo ta možnost 15-odstotna, poudarja ob svetovnem dnevu oživljanja predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Marko Noč. K dvigu tega deleža je prispevalo tako izboljšanje oskrbe v bolnišnici kot tudi vse boljše ukrepanje urgentnih ekip in laikov. Noč ob tem poudarja, da je nenadni zastoj srca poleg raka najpogostejši vzrok smrti pri nas.

Kljub temu pa Noč opozarja, da je možnosti za izboljšave še veliko, zlasti na področju ukrepanja laikov. Ključno pri preživetju je, da se ustrezno prepoznajo znaki zastoja srca, pokliče na center za obveščanje in začne oživljanje s stiskanjem prsnega koša in uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), če je ta na voljo. Sodobne raziskave kažejo, da vdihavanje oziroma t. i. umetno dihanje ne vpliva na uspešnost oživljanja, zato se priporoča le stiskanje prsnega koša.

Ko gre za življenje, so strahovi odveč
Noč ob tem poudarja, da je izobraževanje ključnega pomena, saj tovrstnega znanja ni nikoli dovolj. "Srčni zastoj je videti enostavno tako, da nekdo normalno hodi, nato pa nenadoma pade in izgubi zavest. To lahko spremlja še nekaj minut agonalnega podihavanja, potem pa se izgubijo znaki življenja," poudarja Noč in dodaja, da v praksi kdo lahko agonalno podihavanje obravnava kot dihanje in se ne loti oživljanja.

V izrednih okoliščinah se ljudje spopadajo tudi s strahovi, da bi z oživljanjem človeka dodatno poškodovali, raziskave pa so zaznale tudi strah pred pravnimi posledicami ob nepravilnem oživljanju. A Noč poudarja, da so tovrstni strahovi popolnoma odveč. "Tak človek bo brez pomoči gotovo umrl, tako da so vsi ti strahovi popolnoma odveč. Če ne naredimo nič, bo pač mrtev, zato je strah pred poškodbami popolnoma neutemeljen." Noč ocenjuje, da tovrstni strahovi gnezdijo v neznanju.

Država bi morala biti aktivnejša
Zato je po njegovem mnenju ključnega pomena ustrezno izobraževanje, kot je bilo že v preteklosti predlagano. Trenutno obstaja pobuda za uvedbo obveznega tovrstnega izobraževanja v zadnji osnovnošolski triadi. Pobudo je podprla tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), ki je pismo s to pobudo naslovila tudi na predsednika republike. Noč meni, da bi morala država prevzeti dejavnejšo vlogo pri izobraževanju, ki je ključnega pomena za izboljšanje ukrepanja laikov.

Trenutno izobraževanje temelji predvsem na kakovostnem prostovoljnem delu entuziastov, kar pomeni tudi različne pogoje med posameznimi regijami. Tudi enotne državne evidence, kje so na voljo avtomatski defibrilatorji, ni, opozarja Noč in poudarja, da je na področju defibrilatorjev v ospredju Koroška, prav zaradi entuziazma posameznikov. Potrebne nacionalne evidence defibrilatorjev, nadzora baterij, spremljanja njihove uporabe in podobno trenutno ni. Prav tako ni ustreznih izobraževanj za uporabo defibrilatorjev, čeprav je ta, tako Noč, lažja od menjavanja programov na televizorju.