Krek je opozoril, da če ljudje ne bodo več spoštovali omejitev, bomo to čez 14 dni znova videli v podatkih o številu okuženih. Tako kot se na petkovih podatkih vidi, kaj se je dogajalo pred 14 dnevi, ob veliki noči. "Najbolj se bojim kresovanj. En sam prvomajski žur lahko pripelje do katastrofe. Dovolj je, da tja pride en okuženi z novim koronavirusom, pa bomo v roku 14 dni imeli po 50 novookuženih dnevno," je poudaril.

V zadnjih dneh se množi nezadovoljstvo v javnosti, ker vlada vztraja pri številnih omejitvah, zelo veliko kritik je na račun tega, da je še naprej prepovedano prehajanje med občinami. Tudi Krek vztraja, da so prepovedi javnega druženja in gibanja med občinami nujne.

Kot je pojasnil, je postopno sproščanje ukrepov nujno, da lahko stroka oceni učinek, ki ga ima sprostitev posameznega ukrepa na zdravstveno sliko v državi. "Vpliv sprostitve nekega omejevalnega ukrepa ne sme iti čez kapaciteto zdravstva. Sproščati moramo tako, da zdravstva ne preobremenimo," je pojasnil Krek. "Če želimo, da gre epidemija navzdol, moramo priti pod tako število na novo okuženih, ki bo manjše od enega odstotka vseh okuženih. Nekaj dni nam je to že uspelo, a danes smo spet nad tem odstotkom. Ljudje narobe razumejo," je opozoril.

Nizko število okužb in turizem

"Ob relativno nizkem številu novih primerov okužbe z novim koronavirusom na dan bi potrebovali okoli 40 bolniških postelj in 10 intenzivnih postelj dnevno za te bolnike. Če pa se te številke dvignejo, bomo z bolniki z novim koronavirusom zasedli tudi postelje kirurgije in preostalih strok," je pojasnil Krek in opomnil, da je treba znova zagnati preostale zdravstvene programe. Ko se bo to zgodilo, pa bo v zdravstvu tudi manj kadra za delo z bolniki, obolelimi s covidom-19.

Po njegovem prepričanju bo nizko število novih okuženih vplivalo tudi na turizem. Orisal je, da če bo Slovenija imela le po pet novih primerov okužbe na dan, bo to za turizem velika spodbuda, saj se bodo tudi tujci v trenutnih časih raje odločili za državo z zelo nizkim številom okužb.

Zato bodo morali ljudje sprejeti samozaščitno obnašanje, je opozoril Krek. "Ljudje morajo sprejeti umivanje in razkuževanje rok, nošenje maske v javnosti ter pozdravljanje brez rokovanja. Le če bomo vsi spoštovali zapovedana pravila, bo epidemija ostala obvladljiva. Na tak način bomo v petih letih prekužili celotno prebivalstvo in imeli relativno malo mrtvih," je pojasnil. Kritičen je bil do dela politike. Kot je pojasnil, pričakuje, da bo slovenska politika postala zrela in dojela, da zdaj ni čas za igrice. "Zdaj je treba delati za skupno dobro," je še opozoril.

Potrebno še soglasje vlade

Soglasje k imenovanju direktorja NIJZ-ja mora zdaj dati še vlada. Na razpis se je poleg Milana Kreka sicer prijavil tudi mikrobiolog z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Gorazd Pretnar. Krek, ki je pred leti vodil vladni urad za droge, se je v zadnjih tednih večkrat pojavil na vladnih novinarskih konferencah, namenjenih predstavitvi aktualnih podatkov o epidemiji covida-19. S tem je tudi spodbudil ugibanja, da bi lahko prevzel vodenje NIJZ-ja. Sam sicer do zadnjega ni želel potrditi ali zanikati, da se je prijavil.

Sorodna novica V petek 15 pozitivnih, na Kosovu okužbo potrdili pri treh slovenskih vojakih

Novega direktorja NIJZ-ja iščejo po tistem, ko je marca po menjavi vlade s položaja odstopila Nina Pirnat. Od takrat je inštitut kot v. d. direktorja vodil Ivan Eržen. Ta se je konec marca kritično odzval do zaostrovanja omejevalnih ukrepov za boj proti novemu koronavirusu, za katere se je odločila vlada, zato se je ugibalo, da bi svet zavoda utegnil Eržena razrešiti. A je svet, katerega člane je vlada nedavno zamenjala, nato napovedal razpis za imenovanje direktorja s polnimi pooblastili. Minister za zdravje Tomaž Gantar je pred dobrim tednom dejal, da naj se Eržen ne bi prijavil. Nekateri vodilni politiki, vključno z Gantarjem, so bili v prejšnjih tednih večkrat kritičnih do NIJZ-ja, saj je po njihovih navedbah napačno ocenil položaj glede novega koronavirusa, s tem pa da je Slovenija tudi zamudila ključno obdobje, ko bi lahko ukrepali prej.