Ob izbruhu novega koronavirusa, ki se je začel v Aziji, nato pa razširil na praktično ves svet, še vedno ni jasen izvor tega virusa. Nekateri domnevajo, da je preskočil na ljudi z živali, kot pri nekaterih drugih virusih v zadnjih letih pa so se kot prenašalci spet omenjali tudi netopirji. A strokovnjaki mirijo, da je strah pred temi živalmi, edinimi letečimi sesalci na Zemlji, popolnoma odveč. Ne le zato, ker netopirji niso gostitelji virusa, ampak smo to ljudje, ampak tudi zato, ker v Sloveniji ne živijo južnoazijski netopirji, pri katerih so opazili sorodnike virusa SARS-CoV-2. Za povrh neposreden prenos netopirskih koronavirusov na ljudi kljub obsežnim raziskavam ni bil zaznan.

O tem, zakaj se pri nevarnih virusih, ki doletijo ljudi, pogosto v negativni luči omenjajo prav netopirji, kako velika populacija teh živalic živi v Sloveniji in kako pripomorejo k ravnovesju v naravi, smo se pogovarjali s strokovnjakom za netopirje, biologom Primožem Presetnikom, ki je zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore.

Netopir je najpogostejši sesalec na Zemlji, kar 20 odstotkov vseh sesalcev je namreč netopirjev. Ta podatek drži?
Drži podatek, da je na svetu več kot 1400 vrst netopirjev, kar je približno 20 odstotkov vseh trenutno živečih vrst sesalcev.

Veliko je domnev o tem, da so netopirji prenašalci nekaterih virusov, prek katerih so nato, verjetno z drugega živalskega gostitelja, preskočili na ljudi. Gre za med drugim različne koronaviruse, virus mers in virus nipah. Zakaj izmed vseh živali prav netopirji in zakaj prav netopirji, ki živijo v Aziji?
Netopirskim koronavirusom se je od izbruha virusa SARS v letu 2002 namenila izjemna raziskovalna pozornost, zato ni čudno, da jih je tudi veliko odkritih. Vendar virus SARS-CoV-2 prenašajo samo ljudje na ljudi. Da je središče teh bolezenskih izbruhov Azija, pa ni tako presenetljivo, saj so tam gostote ljudi med največjimi na svetu. In s tesnimi stiki med ljudmi se veča verjetnost prenosa različnih bolezni.

Je pa treba biti previden z izrazi. Prenašalec je tisti organizem, ki neki patogen prenese od tam, kjer ta patogen živi, na organizem, s katerim se okuži. Tako na primer naši klopi prenašajo bakterije, ki povzročajo bolezen boreliozo. Vir oziroma gostitelj pa je tisti organizem, v katerem patogen živi in se razmnožuje ter temu organizmu večinoma ne povzroča večje škode. Prav nobenega od trenutno razvpitih koronavirusov (SARS, SARS-CoV-2, MERS) niso našli pri netopirjih. Jih imajo pa ljudje in vemo, da jih ljudje prenašajo na ljudi. Pri mnogih živalskih vrstah so našli druge koronaviruse, tudi ljudje imamo še kar štiri dodatne koronaviruse, ki pa povzročajo lažje oblike prehlada. Pri netopirjih so našli le sorodne viruse, vendar noben ni SARS-CoV-2. Trenutno poznamo neposrednega gostitelja le za MERS - to so enogrbe kamele, ne netopirji.

Vemo, da so ti virusi nevarni za ljudi - kaj pa za netopirje? Jih veliko zaradi bolezni pogine? Brala sem intervju Vala 202 z italijanskim profesorjem mikrobiologije in imunologije Vincentom Racaniellom, ki je dejal, da v netopirjih živi več virusov kot v katerem koli drugem sesalcu, a da so proti njim uspešni ‒ verjetno zato, ker letijo. "Ko letijo, porabijo veliko kisika, pri tem pa nastaja tudi veliko kisikovih radikalov, ki poškodujejo DNK. Netopirji so se izmojstrili v popravljanju DNK. Mislimo, da enake obrambne mehanizme uporabljajo tudi v boju proti virusnim okužbam. Sposobnost letenja je na neki način povezana z odpornostjo proti virusnim okužbam." Menite, da je kaj na tem?
Bolezni pri divjih živalih je težko zasledovati, še posebno pri majhnih bitjih, kot je večina netopirjev, ki se povrhu še zelo trudijo, da jih ne bi odkrili. V Evropi poznamo le en tak primer, ko je virus Lloviu povzročil množične smrti dolgokrilih netopirjev v Španiji, Franciji in na Portugalskem. Smrti so opazili tudi na Madžarskem. Na srečo naši populaciji te vrste nista bili prizadeti.

Senzacionalistične izjave je v vsakem primeru treba jemati z zdravo mero dvoma, tudi če prihajajo iz raziskovalne sfere. O neproporcionalno velikem naporu pri vzorčenju virusov pri netopirjih v primerjavi z drugimi živalmi sem že govoril. O drugih prehitrih sklepanjih in velikih izjavah v zvezi z netopirji in virusi bralcem priporočam dva članka, ki jih je napisala svetovna avtoriteta na področju raziskovanja netopirjev Merlin Tuttle. Gre za članka Dajte že mir netopirjem in Viralni lov na čarovnice.

Omenjeni članek o domnevni povezavi letanja in boja proti virusnim okužbam je šele eden prvih, ki odpirajo to področje. Zato so izražene hipoteze le to, kar hipoteze pomenijo ‒ namreč utemeljene domneve, ki pa se morajo preveriti in dokazati z dodatnimi raziskavami.

V Aziji netopirje prodajajo na tržnicah z divjimi živalmi. Jih redijo za meso, še za kaj drugega? Brala sem namreč, da jih nekateri Kitajci jedo, ker verjamejo, da naj bi njihovo meso preprečevalo razvoj raka in jim podaljšalo življenjsko dobo.
Nisem še slišal, da bi netopirje gojili za prodajo na mesnih tržnicah. Kot mi je znano, te živali večinoma izvirajo iz divjih populacij. Mnogokrat je zauživanje divjih živali povezano z domnevnimi zdravilnimi učinki. Ljudje si pač verjetno kupujejo predvsem upanje, da si bodo z uporabo raznih naravnih snovi, tudi delov iz živali, podaljšali življenje ali olajšali trpljenje.

V EU-ju je mogoče netopirje zakonito prodajati, zato črni trg sploh ni potreben. Veste kaj več o tem? Kateri netopirji so najbolj iskani, zaradi česa, po kakšnih poteh prihajajo v Evropo?
Vsi netopirji, ki živijo v EU-ju, so zavarovani in jih ni mogoče legalno prodajati. Takšnih primerov tudi ne poznam. Se pa gotovo trguje z večjimi vrstami netopirjev iz družine letečih psov, ki jih prodajajo kot domače ljubljenčke. Več informacij o tem bi verjetno imeli na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je odgovorno tudi za izvajanje mednarodne konvencije CITES, ki pokriva trgovanje z zavarovanimi vrstami. Po drugi strani pa je tudi res, da ta konvencija ne ščiti večine neevropskih vrst netopirjev in jih je zato mogoče prodajati v EU-ju. Tako so mi pred nekaj leti iz romunske Transilvanije poslali fotografijo, ki dokazuje, da lahko kupite v epoksi smolo zalite netopirje, ki so jih prodajali kot spominke na to "vampirsko" deželo.

Netopirji so že na splošno v različnih knjigah, filmih, risankah prikazani negativno, zaradi domnev, da so prenašalci virusov, pa verjetno še bolj. Se tudi v Sloveniji srečujete s takšnimi strahovi in predsodki ‒ ne le, da niso privlačni na pogled, ampak da so prav nevarni za ljudi?

V zahodnem svetu je bila zgolj domišljija vzrok povezovanja netopirjev in vampirjev. Na Kitajskem pa je čisto drugače, saj je tam beseda za netopirja in dobro srečo enaka. Obstaja celo tradicionalni talisman, kjer pet netopirjev z razširjenimi perutmi objema drevo življenja in predstavljajo zdravje, premožnost, srečo, dolgoživost in mirno smrt.

Veliko delam na terenu z lastniki objektov, v katerih živijo netopirji. Moje izkušnje so praviloma pozitivne – običajno lastniki želijo vedeti več o njih, pogosto se za populacije netopirjev zanimajo tudi sosedi. Vrsto pozitivnih zgodb najdemo povsod po Sloveniji. Pri nas je primer pozitivnega prikaza netopirjev tudi pravljica Svetlane Makarovič o netopirju Kazimirju.

Je pa res, da večina ljudi netopirjev še ni videla in so do netopirjev malo zadržani. Ko pa si prvič vzamejo čas ali imajo celo srečo in vidijo netopirja v živo, večina takoj spremeni mnenje, saj se ne morejo upreti čaru teh drobnih sesalcev z velikimi uhlji in kosmatim telesom. Res pravi križanec med mišmi in angeli, če malo prosto interpretiramo netopirja Kazimirja.

Je mogoče, vsaj v teoriji, da bi tudi slovenske kolonije netopirjev bile oziroma postale prenašalke nevarnih virusov ‒ če že ne na ljudi, pa na druge živali? Poznate kakšen tak primer?
V Evropi kljub intenzivnemu preučevanju v zadnjih desetletjih niso bili opaženi redni prenosi virusov med netopirji in drugimi živalmi ali celo ljudmi. Izjeme so mogoče in zato v večini držav EU-ja preventivno poteka monitoring možne prisotnosti nekaterih vrst virusov ‒ z namenom poznavanja stanja. Tako je tudi pri nas, kjer Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin naroča podobne študije. Da pa bi preganjali netopirje zaradi skrbi o zdravju, pa ni prav nobene osnove.

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste v Sloveniji so zavarovane, med njimi je 10 vrst, ki so tudi del evropskega omrežja območij Natura 2000. Kako dobro živijo netopirji v Sloveniji? Jih ljudje pustimo pri miru, imajo dovolj življenjskega prostora, hrane? Se njihova populacija veča ali manjša?
Za približno tretjino netopirjev pri nas imamo dovolj dobre podatke, da lahko povemo nekaj o njihovih populacijah, za druge teh podatkov nimamo. Za tiste, ki jih imamo, pa trenutno kaže, da živijo v primernem okolju, saj so njihove populacije stabilne ali se rahlo povečujejo. Velik problem pa imajo netopirji, ki za svoja zatočišča uporabljajo nenaseljene prostore stavb ali različne špranje. Nekaterim vrstam netopirjev se je tako pri nas število kotišč močno zmanjšalo. Pri navadnih netopirjih je zdaj 20 odstotkov manj kotišč kot pred nekaj desetletji.

Menda so netopirji pokazatelji dobrega življenjskega okolja ‒ več kot jih je, to pomeni, da je okolje čisto, zdravo?
Da, ampak to velja tudi na splošno. Večja je biodiverziteta – vrstna pestrost, bolj pestra so življenjska okolja, kar običajno pomeni tudi bolj zdravo okolje za življenje človeka.

Netopirji so izjemno koristni, saj se prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci in so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev, njihovi iztrebki – gvano – pa so zelo dobro gnojilo. Še kaj? Imajo tudi kakšne negativne lastnosti?
Na svetu netopirji pomagajo pri opraševanju oziroma so glavni opraševalec najmanj 500 rastlin. Med njimi so tudi za ljudi prehransko pomembne. Naslednjič, ko jeste na primer mango, banano ali spijete šilce tekile, se zahvalite netopirjem.

Do določene mere imajo težave z netopirji le tisti lastniki stavb, kjer bivajo večje skupine netopirjev, saj se tam lahko kopiči njihov gvano. Vendar se bom kot strokovnjak Centra za kartografijo favne in flore skupaj z drugimi partnerji, kot so na primer ministrstvo za okolje in prostor, v naslednjih letih z integriranim projektom LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji posvetil ukrepom, kako zmanjšati ta problem in tako pomagati upravljavcem stavb.

V Društvu za proučevanje in varstvo netopirjev obstaja tudi Netopirofon, na katerega lahko pokličejo ljudje, ko najdejo obnemoglega netopirja. Koliko klicev na mesec dobi?
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev že približno 15 let, najprej samo telefonsko, zdaj pa tudi prek družbenih medijev, nudi informacije in nasvete v povezavi z netopirji. Na leto običajno odgovorijo na 150 do 250 klicev, do 50-krat se odpravijo tudi na teren pomagat onemoglim netopirjem. S primerno oskrbo namreč mnogi netopirji preživijo in nas vedno znova razveseljujejo s svojimi večerno-nočnimi letalskimi akrobacijami. Le oglejte si jih ob kakšni obali jezera ali reke.