Pravoslavni verniki so osrednje praznovanje začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja simbolično prenesli Kristusov grob. V soboto so po cerkvah darovali maše, na katerih pa vsaj v Sloveniji zaradi spoštovanja ukrepov za preprečevanje epidemije koronavirusa ni bilo vernikov. Zaradi epidemije so letos izpustili tudi polnočno mašo s sobote na danes, je za STA povedal paroh pravoslavne cerkve Peran Bošković.
Brez vernikov na vseh velikonočnih bogoslužjih
Tudi nedeljskih jutranjih bogoslužij z značilnimi procesijami ni, zato pa dopoldne poteka velikonočna liturgija. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo tudi v ponedeljek in torek dopoldne.
Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim dejanjem, poudarek je tudi na molitvi.
Ali bo ponosen in sebičen človek sprejel kakšen sklep?
Poglavar Srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej se je v poslanici vernikom ob prazniku dotaknil tudi epidemije. Dejal je, da ves svet ogroža en sam virus, in se vprašal: "Bo danes ponosen in sebičen človek iz tega izpeljal kakšen sklep? Ali pa bo še naprej, brez kesanja in brez ljubezni, vztrajal pri samomorilnem projektu ustvarjanja svojega lažnega svetovnega raja, v katerem ni ne Boga ne človeka kot duhovnega bitja." Irinej je pozval k spoštovanju navodil glede epidemije.
Srbi in Makedonci med praznikom pod policijsko uro
Mnogi pravoslavni verniki veliko noč letos zaznamujejo teden dni za drugimi kristjani. Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji jo praznujejo pravoslavni verniki v Črni gori, Severni Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar in so veliko noč praznovale 12. aprila, ko so jo že katoličani in protestanti.
V Srbiji in Severni Makedoniji praznike preživljajo pod policijsko uro. V Srbiji je namreč v petek ob 17. uri začela veljati najdaljša policijska ura od uvedbe izrednih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa 15. marca. Zaradi praznikov ob pravoslavni veliki noči bo ob popolni prepovedi gibanja na prostem veljala skupno 84 ur, do torka do 5. ure. V Severni Makedoniji pa bo veljala še uro dlje (85 ur).
Prižiganje ognja v Jeruzalemu pred peščico duhovnikov
Bogoslužje s prižiganjem svetega ognja v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu je minilo le v navzočnosti nekaterih pravoslavnih duhovnikov, pri čemer so morali nositi maske. Ogenj je prižgal grško-pravoslavni patriarh Teofilos III. v družbi armenskega patriarha, štirih pomočnikov in koptskega ter sirskega nadškofa. Podobno skromna je bila tudi slovesnost v Carigradu, kot simbolnem središču pravoslavja.
Vrata cerkva odprta le v Gruziji
Brez vernikov potekajo bogoslužja tudi v največji pravoslavni državi – Rusiji. V Grčiji policija prepoved udeležbe vernikov nadzoruje tudi z letalniki. V Ukrajini je lahko sočasno na obredih le do 10 ljudi, s čimer so omejili tudi število duhovnikov v največjih cerkvah in samostanih. Edina izjema v pravoslavnem svetu je Gruzija, kjer so verska bogoslužja izjema v izolacijskih ukrepih vlade. Pred velikonočno nedeljo so sicer prepovedali prevoz z zasebnimi prevoznimi sredstvi in sporočili javnosti, da bodo pokopališča ostala zaprta tudi na velikonočni ponedeljek, ko po tradiciji svojci obiščejo grobove svojih družin in bližnjih. Zato pa so ostala vrata cerkva in samostanov odprta za vernike, ki se lahko nemoteno udeležujejo vseh velikonočnih slovesnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje