Leta 2011 je za enim od rakavih obolenj v Sloveniji umrlo 3300 moških in 2600 žensk, za rakom pa je zbolelo približno 13.000 Slovencev. Slovenija je med državami, kjer je rak med najpogostejšimi vzroki smrti. Največji delež smrti zaradi raka so leta 2011 zaznali na Nizozemskem (31,9 odstotka), Slovenija je z 31,3 odstotka smrti na drugem mestu. Najnižjo smrtnost za rakom so imeli v Bolgariji (15,5 odstotka), so pokazali Eurostatovi podatki.

Večje število odkritih primerov bolezni
Več smrtnih primerov pri Slovencih je posledica tega, da za rakom zboli več moških kot žensk, razlike v zbolevnosti med spoloma pa so posledica drugačnega življenjskega sloga moških in žensk. Ob tem je treba omeniti tudi boljše diagnosticiranje - zdravniki odkrijejo več primerov. "Pri moških se v zadnjih letih strmo veča število novih primerov raka prostate, ker ga zdravniki intenzivneje iščejo z določanjem ravni za prostato specifičnega antigena (PSA), ponekod pa vzrokov za razlike ne poznamo," pojasnjuje prof. dr. Maja Primic Žakelj, vodja registra raka republike Slovenije in drugih registrov na Onkološkem inštitutu. "Večja umrljivost za rakom med moškimi je po eni strani posledica večje zbolevnosti, po drugi strani pa je med njimi še vedno več tistih rakavih bolezni, ki jih je težko popolnoma ozdraviti, recimo pljučni rak."

Pljučni rak prvi na lestvici

Največ Slovencev umre za pljučnim rakom, sledijo rak na dojki, rak na prostati in rak na debelem črevesu in danki. Omenjene oblike raka so povezane tudi z nezdravim življenjskim slogom, kar pomeni, da bi jih lahko do določene mere preprečili. Kot pravi Žakljeva, smo Slovenci za bolj zdravo življenje naredili že veliko, vendar pa še zdaleč ne vsega. "Smo med tistimi evropskimi državami, ki imajo med moškimi srednjih let najmanj kadilcev, žal pa se med mladimi in med ženskami delež kadilcev ne manjša. Prav tako se Slovenci še premalo gibljemo in pojemo preveč nezdravih živil; prav zato se med nami veča število ljudi s čezmerno telesno težo," našteva kritične dejavnike.

V zdravju se kažejo tudi posledice družbene in socialne neenakosti: med ljudmi z nizko izobrazbo in iz nižjih družbenih slojev bolj prevladujejo nezdrave prehranske navade, več jih je predebelih, manj so telesno dejavni, več jih kadi in čezmerno pije alkoholne pijače. Posledično jih več zboli za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ne le za rakom. Ob tem navaja tudi, da obstajajo razlike v zbolevanju za rakom tako med spoloma kot med mestnim in podeželskim prebivalstvom.

"Rak mod je praktično popolnoma ozdravljiv"
Medicina je v zadnjih desetletjih na področju zdravljenja rakavih bolezni naredila izjemen napredek. Nekatere oblike raka so skoraj v celoti ozdravljive. "Če pogledamo vse bolnike, ne glede na stadij, je pri moških rak mod praktično popolnoma ozdravljiva bolezen, več kot 80-odstotno verjetnost, da bodo po diagnozo živeli še najmanj pet let, imajo bolniki z rakom prostate, Hodgkinovim limfomom in rakom ščitnice. Pri ženskah imajo kot 90-odstotno petletno preživetje bolnice z rakom ščitnice, več kot 80-odstotno pa ženske z Hodgkinovim limfomom, kožnim melanomom, rakom dojk in materničnega telesa. Če je rak odkrit na začetni stopnji, ko še ni zasevkov v regijskih bezgavkah ali oddaljenih organih, pa je preživetje lahko še boljše," našteva spodbudne podatke.

Primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da se prevalenca, torej število ljudi, ki so kdaj zboleli za rakom, iz leta v leto povečuje, kar je posledica večje uspešnosti zdravljenja in boljšega preživetja. "Podobno, kot smo v Evropi nekje v sredini lestvice držav po preživetju, smo tudi po prevalenci. Ta nas zanima tudi zato, ker ti ljudje potrebujejo redne kontrolne preglede, s tem pa se veča tudi obremenitev zdravstvene službe," ugotavlja vodja registra raka, ki ga imamo v Sloveniji že od leta 1952.

Še pred nekaj leti je ob postavitvi diagnoze rak večina takoj pomislila na smrt. Z izboljšanjem diagnostike in zdravljenja pa so se preživetvene možnosti močno povečale. Kot poudarja onkologinja, je res, da je rak v zavesti ljudi še vedno najusodnejša bolezen, čeprav ni edina bolezen, ki je lahko vzrok smrti. "Pri pričakovanjih in zahtevah bolnikov in svojcev je predvsem pomembna dobra komunikacija. Od vsega začetka se morajo zavedati, kakšne so možnosti ozdravitve," odgovarja na vprašanje, ali so v praksi bolniki kdaj tudi prezahtevni do zdravnikov, v smislu, da pričakujejo ozdravitev.

Veliko vlogo pri odkrivanju bolezni imajo tudi družinski zdravniki, saj zgodnje odkritje bolezni močno poveča možnosti za zdravljenje. Predvsem je pomembna napotitev na preiskave, ki lahko v primeru suma bolezni le-tega potrdijo ali ovržejo. "Neodgovorno je predolgo čakanje na napotitev, saj medtem bolezen napreduje, možnosti ozdravitve pa se zmanjšajo," pravi Žakljeva.

Pri preventivi oz. zgodnjem odkrivanju bolezni imajo pomembno vlogo tudi presejalni programi. V Sloveniji, z nekaterimi organizacijskimi težavami, tečejo programi Zora (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu), Dora (presejalni program za raka dojke) in Svit (program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki). Kot pravi onkologinja, je udeležba v naših presejalnih programih dobra, marsikje boljša od tistih v tujini. "Zora in Svit že kažeta dobre rezultate, saj se je v 10 letih število novih primerov raka materničnega vratu skoraj prepolovilo, rakov debelega črevesa in danke je tudi manj, ker pri koloskopiji odstranjujejo polipe, iz katerih bi lahko nastal rak: če se rak odkrije, je ta večinoma na začetni stopnji razvoja." Tam, kjer ga izvajajo, je uspešen tudi projekt Dora, težave z njim pa se pojavljajo predvsem na organizacijski ravni: zaživel je namreč le v osrednji Sloveniji, drugod pa ne, kar pa naj bi se že v letošnjem letu spremenilo.

Veliko novih zdravil za posamezne oblike
Na vprašanje, ali lahko pri zdravljenju katere od oblik raka kmalu pričakujemo velik preboj, pa Žakljeva odgovarja, da ni pričakovati preboja, ki bi imel javnozdravstveni učinek, da bi se torej učinki poznali na kazalnikih zdravja prebivalstva, ves čas pa na trg prihajajo nova zdravila, ki so večinoma namenjena majhnemu številu bolnikov.

Velik pomen tudi na paliativi
V zadnjih letih se veliko govori tudi o paliativni oskrbi. Kot pravi onkologinja, je Svetovna zdravstvena organizacija že pred 35 leti svetovala državam, naj v sklopu prizadevanj za obvladovanje raka več pozornosti namenjajo paliativnemu zdravljenju in zdravljenju tistih rakavih bolezni, pri katerih je velika verjetnost popolne ozdravitve, šele potem pa tistih, kjer je mogoče bolezen samo zdraviti. "Žal je šel razviti svet ravno po obratni poti in šele zdaj ponovno odkrivamo, kar so nas učili že davno. Gre za to, da je zdravim in bolnim najpomembnejša kakovost življenja brez bolečin. Škoda, da ta pristop razvijamo šele zdaj in da imamo pri širjenju mreže za paliativno oskrbo še vedno preveč težav," pravi dr. Žakljeva in dodaja, da je v pomoč vsem, ki potrebujejo informacije o paliativi, namenjeno tudi posebno spletno mesto Paliativna oskrba: Metulj.